V sindikatu so menili, da so bili zaposleni v javnem zavodu RTV Slovenija z ukinitvijo dodatka na stalnost postavljeni v neenakopraven položaj do ostalih javnih uslužbencev, ki jim je bila izvedena prevedba nominalne plače brez poseganja v pridobljene pravice. Gre sicer za 0,3-odstotni dodatek za stalnost za vsako leto delovne dobe pri RTV Slovenija, kar naj bi pri posameznikih povzročilo tudi do 12-odstotno znižanje plače.
Kot v odločbi pojasnjuje predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik, predlagatelj ne navaja izrecno, s katero določbo ustave naj bi bila izpodbijana ureditev v neskladju. Navedbe, da so bili z ukinitvijo dodatka za stalnost javni uslužbenci RTV postavljeni v neenakopraven položaj, je sicer mogoče razumeti kot smiseln očitek o neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena ustave. Vendar pa so te navedbe preveč pavšalne, da bi bilo z njimi mogoče utemeljiti neskladje z ustavo, je zapisal predsednik ustavnega sodišča.
Iz navedb sindikata po njegovem ne izhaja dovolj natančno, s katerimi javnimi uslužbenci predlagatelj primerja javne uslužbence RTV in v čem točno naj bi se razlikoval njihov položaj. Poleg tega predlagatelj svojih trditev o neenaki obravnavi tudi z ničimer ne izkaže. Zato izpodbijani ureditvi ni mogoče očitati neskladja z načelom enakosti pred zakonom, je navedel Tratnik.
Ob tem poudarja, da je predlagatelj z ustavo predviden državni organ, ki mu zakon podeljuje privilegiran dostop do ustavnega sodišča. Zato je po njegovem utemeljeno pričakovati, da bodo zahteve sindikata obrazložene strokovno in kvalitetno in da bodo kot takšne sposobne za obravnavo. Obravnavana zahteva pa teh lastnosti nima, še menijo v ustavnem sodišču.
