Ustavno sodišče je odločilo, da bi zavrnitev zakona o izbrisanih na referendumu povzročila protiustavne posledice. S tem je pritrdilo državnemu zboru (DZ), ki je predlagal ustavno presojo posledic referenduma, ki so ga predlagali poslanci SDS ter SNS, ker so menili, da novela zakona o izbrisanih, ki jo je marca sprejel državni zbor, ni pravi način za urejanje tega vprašanja. Ustavno sodišče je svojo odločitev, ki je bila sprejeta s sedmimi glasovi za in dvema proti, sprejelo s tehtanjem ustavnopravnih vrednot - pravice do referenduma na eni ter pravice do odprave posledic kršitev človekovih pravic (posebno pravice do osebnega dostojanstva in varnosti) na drugi strani.
Poročevalka, ustavna sodnica Jadranka Sovdat, je med včerajšnjo ustno razglasitvijo odločbe navedla nekaj argumentov, ki so jih sodniki med drugim upoštevali pri tehtanju: da državni zbor s predvideno (zakonsko) ureditvijo ustavnoskladno odpravlja protiustavnosti, ugotovljene v odločbi ustavnega sodišča iz leta 2003; da referendum ne sme pomeniti odločanja o tem, ali naj se protiustavnosti, ugotovljene z odločbo ustavnega sodišča, sploh odpravijo; da zakonu ni mogoče očitati protiustavnosti, ki jih zatrjujejo predlagatelji referenduma, in da državni zbor protiustavnosti večinoma sploh ne bi mogel odpraviti na drugačen način, in to niti, če bi bil zakon na referendumu zavrnjen.
Odklonilni ločeni mnenji
Odločitvi sta nasprotovala sodnika Mitja Deisinger in Miroslav Mozetič. V odklonilnem ločenem mnenju je Deisinger dejal, da z morebitno referendumsko zavrnitvijo zakona ne bi nastale protiustavne posledice, saj po tem, ko je ministrstvo za notranje zadeve pred uveljavitvijo zakona izbrisanim že izdalo več tisoč dopolnilnih odločb, ni nobenega razloga, "da ob zavrnitvi zakona na referendumu ne bi moglo biti na enak način ugodeno tudi ostalim prosilcem (za pridobitev stalnega prebivališča, op. p.)". Isti sodnik se je pridružil ločenemu mnenju sodnika Mozetiča, ki je zapisal, da ne sprejema "stališča, da je za reševanje prošenj izbrisanih, ki si še niso uredili svojega statusa, a za to niti zaprosili niso, nujno potrebna sprememba zakona".
Ustavno sodišče pa je med drugim v odločbi zapisalo, da "če se državni zbor na odločbo ustavnega sodišča, v kateri je to ugotovilo protiustavnost zakonske ureditve, ne odzove s sprejetjem zakona (leta 2003 je za ureditev naložilo šestmesečni rok, op. p.), to ne pomeni samo podaljševanja že ugotovljenih protiustavnosti, temveč samo po sebi tudi nastanek nove protiustavnosti".
Sodnik Jan Zobec je v pritrdilnem ločenem mnenju zapisal, da "ker obstaja ustavna dolžnost zakonodajalca, da odpravi protiustavnosti, ugotovljene v odločbi ustavnega sodišča [...], so protiustavne vsakršne, tudi še tako 'demokratične' ovire, s katerimi bi si [zakonodajalec] (četudi nastopa v svoji izvirni obliki kot ljudstvo) oteževal ali preprečeval doseganje tega ustavnega cilja". Sodišče je odgovorilo tudi na očitke predlagateljev referenduma, da novela zakona o izbrisanih ne ureja odškodnin, ki bi jih izbrisani lahko prejeli zaradi škodljivih posledic izbrisa. Ustavno sodišče opozarja, da je urejanje odškodnin ločeno vprašanje, ki ga lahko zakonodajalec uredi posebej.
Gantarjevo opravičilo
Ustne razglasitve se je v imenu DZ udeležil njegov predsednik Pavel Gantar, ki se je po koncu odzval na novinarsko vprašanje, ali se bo kdo v imenu države za izbris opravičil, rekoč: "Največje opravičilo je bilo sprejetje zakona v državnem zboru. Osebno (pa) menim, da se je za to treba opravičiti, in s tega vidika kot predsednik državnega zbora to opravičilo tudi izrekam." V razpravni dvorani so stoli, predvideni za predstavnike predlagateljev referenduma, ostali predvidljivo prazni.
Poslanec SDS Vinko Gorenak je kasneje komentiral, da je "ustavno sodišče [...] že tretjič zavrnilo pravico do referenduma in se postavilo nad pravico ljudstva". Ob Gantarju se je razglasitve udeležila tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ki je dejala, da se je končala "jara kača neznosnih političnih manipulacij". "Če želimo načrtovati prihodnost, moramo opraviti s preteklostjo, in to se je danes zgodilo," je povedala novinarjem in dodala, da se namerava v prihodnjih dneh srečati s predstavniki izbrisanih in se jim za izbris opravičiti v imenu MNZ.
