Ustavni sodniki so sicer odločitev, ali bi z odložitvijo uveljavitve novele zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS ali njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, sprejelo minuli teden.
Novelo zakona je državni zbor sicer sprejel marca, z njo pa naj bi celovito rešili vprašanje izbrisanih.
V SDS in SNS so nato vložili zahtevo za referendum o noveli, saj menijo, da bo imela finančne posledice za državni proračun. Poslanci koalicije pa so marca izglasovali sklep, da DZ zahtevo za razpis posreduje v presojo ustavnemu sodišču. Menijo namreč, da bi lahko z uspelim referendumom nastale protiustavne posledice.
Če bo ustavno sodišče zahtevi koalicijskih poslancev ugodilo, referenduma o noveli ne bo, v nasprotnem primeru pa ga bo moral DZ razpisati.
Ustavno sodišče je v začetku maja pozvalo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), naj pojasni, zakaj se podatki iz aprilskega dopisa MNZ razlikujejo od podatkov, ki jih je ministrstvo sodišču posredovalo leta 2003.
Po podatkih MNZ iz leta 2009 je bilo namreč izbrisanih 25.701 oseb, medtem ko je štetje leta 2002 ugotovilo izbris 18.305 oseb. Do razlik v štetju naj bi sicer prišlo zaradi spremembe informacijskega sistema, spremembe upravljavca datotek ter prehoda z ročnega vodenja evidenc na elektronsko.
