Vladi po maratonskem zasedanju, ki se je začelo v sredo zvečer in je trajalo deset ur, ni uspelo zgladiti velikih razhajanj med delodajalci in sindikati. Ključni kamen spotike ostaja vprašanje višine odpravnin, je današnje poročanje španskih medijev povzela avstrijska tiskovna agencija APA.

Delodajalci si namreč prizadevajo za bolj prožen sistem odpuščanj - zaposleni zdaj dobijo odpravnino v višini do 45 dni plače na leto službe, delodajalci pa želijo to obdobje skrajšati na 20 dni.

Kljub temu da je premier Zapatero pogajalske strani ves čas pozival k dogovoru, se je zdaj odločil, da bo vlada reformo prihodnjo sredo potrdila sama. Spremembe bo moral nato potrditi še španski parlament, kjer pa premierovi socialisti nimajo večine. Če bo vladi reformo uspeli spraviti skozi parlamentarno sito, sindikati napovedujejo splošno stavko.

Madrid so k obsežnim strukturnim reformam, med drugim k bolj fleksibilnemu trgu dela, pozvali tudi Mednarodni denarni sklad (IMF), EU in druge ustanove, saj se bojijo, da bi lahko Španijo - peto največje gospodarstvo EU - doletel grški sindrom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Italija in Španija z obveznicami do več milijard evrov

Italija je z obveznicami na finančnih trgih danes zbrala 8,5 milijarde evrov, Španija pa 3,9 milijarde evrov, vendar sta morali zanje sprejeti visoke obrestne mere. To odraža zaskrbljenost vlagateljev, ki jo je povzročila dolžniška kriza v območju evra, poročajo tuje tiskovne agencije.

Italija je s trimesečnimi obveznicami zbrala tri milijarde evrov, medtem ko so vlagatelji zanje ponudili 10,15 milijarde evrov. Kljub temu bo morala Italija zanje plačati obrestno mero v višini 0,836 odstotka, kar je več kot dvakrat več kot na zadnji avkciji, ko je obrestna mera za enake obveznice dosegla 0,409 odstotka.

Z enoletnimi obveznicami je Italija medtem zbrala 5,5 milijarde evrov, medtem ko so ponudbe vlagateljev dosegle 12,96 milijarde evrov. Obrestna mera na te obveznice se je v primerjavi z zadnjo avkcijo nekoliko znižala, in sicer z 1,442 na 1,377 odstotka.

Visoka obrestna mera na trimesečne obveznice je po mnenju analitikov posledica tveganja in zaskrbljenosti vlagateljev zaradi dolžniške krize v območju evra. "Italijanske obveznice so ene najbolj priljubljenih med perifernimi državami v območju evra," je ob tem pojasnil Cyril Regnat iz francoske investicijske banke Natixis, pri čemer je namignil predvsem na Portugalsko, Irsko, Grčijo in Španijo, ki so zaradi svojih javnofinančnih težav v minulih mesecih močno pretresle svetovne finančne trge.

Španija pa je v prvi avkciji po odločitvi bonitetne agencije Fitch, ki je oceno na španski dolg maja znižala z najvišje AAA na AA+, danes s triletnimi obveznicami zbrala 3,9 milijarde evrov. Zanje je morala sprejeti obrestno mero v višini 3,394 odstotka, kar je za 1,36 odstotne točke višja obrestna mera, kot jo je za enake obveznice Španija odštela aprila, hkrati pa je to tudi najvišja obrestna mera od novembra 2008. Visoke obresti so tako kot pri Italiji posledica zaskrbljenosti vlagateljev, da bi lahko imel Madrid težave pri zmanjševanju ogromnega javnega dolga.

Evro, ki je v ponedeljek prvič od marca 2006 padel pod vrednost 1,19 dolarja in dosegel raven 1,1876 dolarja, se je medtem danes znova okrepil. Pridobil je približno odstotek in dosegel vrednost 1,2105 dolarja.

Za večjo obrambo evra sta se na današnjem srečanju v Rimu zavzela italijanski in španski premier Silvio Berlusconi in Jose Luis Rodriguez Zapatero. "Evro moramo ubraniti pred mednarodnimi špekulacijami," je dejal italijanski premier in dodal, da je Evropa pri obrambi skupne valute doslej ravnala dobro. Zapatero pa je ob tem opozoril, da bi morale države članice območja evra okrepiti skupno ekonomsko vladanje.