Na vprašanje, ali zaradi Ljubljanske banke pričakuje resne probleme z odpiranjem ali zapiranjem poglavja o konkurenci in z zapiranjem poglavja o prostem pretoku kapitala, je Drobnjak odgovoril, da "v tem trenutku ne bi komentiral tega, v kolikšni meri lahko to ogrozi zapiranje posameznih poglavij".

"Pazljivo preučujemo celoten dosje Ljubljanske banke. Zavedamo se, da stališča Hrvaške in Slovenije glede tega vprašanja v tem trenutku niso popolnoma usklajena, in pričakujemo nadaljevanje dialoga o tem (med državami članicami EU)," je v povezavi s tem vprašanjem še dejal vodja hrvaških pogajalcev z EU.

Drobnjak je v povezavi z odnosi Hrvaške in Slovenije danes še poudaril, da najpomembnejše v tem trenutku ostaja dejstvo, da je bil referendum o arbitražnem sporazumu v Sloveniji uspešen. Ob tem je še spomnil na besede predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja, da "ni več ovir v pogajanjih Hrvaške z EU".

Glavni hrvaški pogajalec se je sicer danes v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fülejem. Ta delovni sestanek je bil po Drobnjakovih besedah "zelo operativen", na katerem so govorili o mogoči dinamiki v prihodnjih mesecih. "Pred nami je zelo dinamično obdobje, dve pristopni konferenci sta načrtovani v prihodnjih dveh mesecih," je povedal.

Prva pristopna konferenca, ki bo na ministrski ravni, je po Drobnjakovih načrtovana za 30. junij, zadnji dan španskega predsedovanja EU. Na njej Hrvaška računa na odprtje še vseh preostalih treh poglavij - o skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki, o pravosodju in tudi o konkurenci - ter na zaprtje dveh poglavij.

Druga pristopna konferenca, ki bo na veleposlaniški ravni, pa je po njegovih besedah načrtovana za 27. julij. Takrat Hrvaška računa na zaprtje še od dveh do treh poglavij. Prav tako naj bi do konca meseca pripravila gradivo za zaprtje še najmanj štirih poglavij, ki pa naj bi bila nato odprta pozneje, predvidoma oktobra.

Drobnjak je ob tem izpostavil, da sam seveda upa na odprtje vseh še preostalih treh poglavij junija, a da je to sicer odvisno od držav članic, ne od Hrvaške, ki je s svoje strani po njegovih besedah napravila vse, kar je treba. Če to ne bo mogoče, Drobnjak računa na odprtje vseh poglavij v juliju.

V petek bo v Bruslju hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki se bo sestala s predsednikom EU Hermanom Van Rompuyem. Drobnjak je danes pojasnil, da je glavna vsebina sestanka priprava Hrvaške na sklepno fazo pogajanj z EU. "Vstopamo v odločujočih šest mesecev in ni boljšega od Van Rompuya za razpravo o tem na najvišji ravni," je sklenil Drobnjak.

Pahor optimističen glede rešitve spora s Hrvaško o LB

Predsednik vlade Borut Pahor je danes dejal, da Slovenija in Hrvaška vprašanje nasledstva še vedno vidita različno. A je hkrati izrazil prepričanje, da bo vprašanje nekdanje Ljubljanske banke (LB) in njenih varčevalcev na Hrvaškem do konca hrvaških pogajanj z EU rešeno tako, da bosta obe državi z načinom rešitve zadovoljni.

O vprašanju LB in njenih hrvaških varčevalcev je Pahor že govoril s hrvaško kolegico Jadranko Kosoro, znova pa namerava o tem z njo spregovoriti najkasneje 7. julija, ko se bo udeležil Croatia Summita, je povedal na novinarski konferenci po seji vlade.

Pahor je kot korak naprej v tem vprašanju danes izpostavil izjavo guvernerja Hrvaške narodne banke (HNB) Željka Rohatinskega, ki je dejal, da je Hrvaška pripravljena na vnovična pogajanja pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS), kot to predvideva nasledstveni sporazum iz leta 2004.

"Mislim, da je to edina prava pot za rešitev zapleta, da hrvaška stran predloži dokumentacijo v skladu s konvencijo o nasledstvu Baslu," je dejal premier. "Če in ko bo to storila, Slovenija nima nobenih zadržkov, da ne bi menila, da so izpolnjeni vsi pogoji za to, da je nediskriminirana na tržišču, kar zadeva četrto poglavje v pogajanjih Hrvaške z EU," je poudaril.

Kot je sicer še povedal, je vprašanje LB očitno edino, ki ga ni mogoče rešiti na ravni zunanjih ministrov Slovenije in Hrvaške, saj vsa druga mešana diplomatska komisija uspešno rešuje, delo pa je začela tudi mešana gospodarska komisija. Se pa zato o tem vprašanju pogovarjata s hrvaško kolegico.

Premier je še poudaril, da je potrebno tudi na omenjeno odprto vprašanje gledati v kontekstu pospešenega, prijateljskega dogovarjanja. "Vedno je zelo pomembno, ali dve državi, ki naletita na sporno vprašanje, gojita prijateljske ali zadržane odnose. Slovenija in Hrvaška sta zlasti z odločitvijo ljudi na Slovenskem odprli novo poglavje. Želita v prijateljskem duhu rešiti vsa odprta vprašanja," je poudaril Pahor.

Balažic: Hrvaške ne bo v EU, dokler spor o Ljubljanski banki ostaja nerešen

Uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic je za današnje Finance izjavil, da s potrditvijo arbitražnega sporazuma ostali problemi s Hrvaško še niso rešeni in dokler ne bo rešeno tudi vprašanje spora glede nekdanje Ljubljanske banke (LB) in njenih varčevalcev na Hrvaškem, Slovenija ne bo pristala na zaprtje poglavja o konkurenci.

"Vprašanje terjatev LB do hrvaških podjetij in zahtevkov hrvaških varčevalcev do LB je treba rešiti do konca pristopnih pogajanj. Le tako se bo Slovenija lahko strinjala z zaprtjem poglavja o konkurenci," je za Finance dejal Balažic.

Po njegovih besedah je v zvezi z uveljavitvijo ribiškega dela maloobmejnega sporazuma s Hrvaško (Sops), (ne)uveljavitvijo hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone in nuklearko rešitve mogoče poiskati v okviru mešane komisije, ki sta jo ustanovili vladi. Drugače pa je z vprašanjem zagrebške podružnice LB, ki je nasledstveno vprašanje, poudarja Balažic.

Zaradi nerešene nasledstvene zgodbe sedanja NLB nima vstopa na hrvaški bančni trg, kar je v nasprotju s pravilom EU o svobodi gibanja kapitala, lahko pa to sodi tudi v pogajalsko poglavje o konkurenčnosti, je Balažic danes pojasnil za STA. Hrvaška je sicer že odprla poglavje o prostem pretoku kapitala, poglavja o konkurenci pa še ni odprla, predvsem zaradi problema privatizacije ladjedelnic.

Guverner Hrvaške narodne banke (HNB) Željko Rohatinski je sicer v sredo za hrvaški Jutarnji list dejal, da NLB ne bo dobila dovoljenja za vstop na hrvaški trg, dokler ne bo vrnila dolgov hrvaškim varčevalcem. Teh je po podatkih Financ za 172 milijonov evrov. Po drugi strani ima LB za dobrih 400 milijonov evrov terjatev od hrvaških podjetij, ki pa jih ne more izterjati.

Za današnje Finance je Rohatinski pojasnil, da NLB ne more dobiti dovoljenja za delovanje na Hrvaškem, "saj banka z neurejenimi obveznostmi ni primerna". Zavrnil je tudi trditev, da NLB ni pravna naslednica LB. "Ne poznam nobenega primera, v katerem bi banko razpustili tako, da bi njeno aktivo prenesli na novo pravno osebo, pasivo pa pustili pri stari banki, ki tako nima možnosti, da bi poravnala svoje obveznosti," je dejal.

Dodal je sicer, da je Hrvaška pripravljena na vnovična pogajanja pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS), kot to predvideva nasledstveni sporazum iz leta 2004, vendar, kot je dejal, so se pogajanja pod pokroviteljstvom BIS leta 2001 in 2002 že končala neuspešno, zato bi se morali pogajati z novimi izhodišči, "ne pa tistimi, ki pred ratifikacijo sporazuma (o nasledstvu op.a.) niso pripeljala nikamor".

Na finančnem ministrstvu so v sredo za STA izrazili pričakovanje, da bo Hrvaška spoštovala sporazum o nasledstvu. V prilogi sporazuma je med drugim zapisano, da je BIS kraj za dogovor, kako razdeliti jamstvo nekdanje federacije, zato sporazum ne predvideva nobene druge možnosti, razen dogovora med vsemi državami naslednicami, poudarjajo na ministrstvu. Dodali so še, da Hrvaško k temu poziva tudi predlanska razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.

Hrvaška vlada ne želi komentirati Balažicevih izjav

V službi za stike z javnostjo hrvaške vlade danes niso želeli komentirati izjav uradnega govorca slovenskega zunanjega ministrstva Milana Balažica. Ta je izjavil, da Slovenija ne bo pristala na zaprtje poglavja o konkurenci, dokler ne bo rešeno tudi vprašanje spora glede nekdanje Ljubljanske banke (LB) in njenih varčevalcev na Hrvaškem.

V kratki telefonski izjavi za STA so poleg tega spomnili na izjave slovenskega premiera Boruta Pahorja, ki je po pozitivnem izidu slovenskega referenduma o sporazumu o arbitraži o načinu urejanja meje med državama hrvaški premierki Jadranki Kosor dejal, da Slovenija ne bo več blokirala Hrvaške ter da bosta državi nadaljevali pogovore o vseh odprtih vprašanjih.