Na prireditvi minuli četrtek so prikazali dva dokumentarca, francoski film Anice Clement Kopali so tunel za Reich in film Boris Pahor - trmasti spomin Neve Zajc in Tomaža Burlina, ki je nastal v produkciji RTV Slovenije, so sporočili s slovenskega veleposlaništva v Franciji.

Dokumentarec novinarke Anice Clement je posvečen gradnji ljubeljskega predora, ki so ga za potrebe nemške vojske gradili tudi francoski interniranci. Clementova je k sodelovanju pritegnila nekaj preživelih francoskih taboriščnikov in dve še živeči slovenski aktivistki, ki sta jim takrat pomagali s hrano in obleko. Tako je nastal dokumentarno ažuren film, v katerem se skozi govor francoskih preživelih izkazuje, kako pomembna je bila za njihovo moralno in fizično preživetje aktivna solidarnost "terenk" iz Tržiča, pa tudi prisotnost partizanov v okoliških hribih. To se posebej jasno pokaže v primerjavi s "severnim" taboriščem na avstrijski strani Karavank, kjer vsega tega ni bilo.

Film bodo 11. junija, na predvečer komemoracije osvoboditve taborišča na Ljubelju, predvajali na Francoskem inštitutu Charles Nodier v Ljubljani.

Film Boris Pahor - trmasti spomin je skupni projekt štirih uredništev Regionalnega RTV centra Koper-Capodistria s skupnim naslovom Sinovi dveh narodov - velikani našega prostora, ki predstavlja življenjski opus ljudi, ki so s svojim delom pomembno zaznamovali večkulturni prostor na stičišču Slovenije in Italije. Gledalec tržaškega pisatelja Borisa Pahorja v filmu spremlja od Trsta do Pariza, kjer je doživel prvo mednarodno priznanje, in odkriva dolgo ter zapleteno življenjsko pot velikega pričevalca 20. stoletja. Zgodnji fašizem, izguba jezika, nemška delovna taborišča in zmeda v povojnem Trstu so poleg ljubezni teme, h katerim se Pahor ves čas vrača.

Projekcijama je sledila okrogla miza, ki so se je poleg pisatelja Pahorja udeležili Henri Hochman in Jean Ivanoff, dva preživela taboriščnika, ki sta kopala ljubeljski predor, ter Daniel Simon, predsednik francoskega Društva internirancev iz Mauthausna. Pahor se je v svojem pričevanju znova osredotočil na "rdeče trikotnike", politične odpornike, ki so se uprli fašizmu in nacizmu ter zaradi tega umirali v nečloveških razmerah v delovnih taboriščih. Hochman in Ivanoff sta poročala o prijateljstvih, ki ju še vedno vežejo na Slovenijo, in obujala spomine na Janka Tišlerja.