Komisija v sestavi Maks Strmčnik (predsednik), Jani Golob in Brina Jež Brezavšček je v obrazložitvi pojasnila, da glasbo Mojmirja Sepeta odlikuje inovativna melodika z elementi poetične vedrine in humornosti, poleg dobre instrumentacije pa bogata in ustrezno izpovedna harmonizacija.

Predsednik DSS Tomaž Habe je na podelitvi 17. Kozinove nagrade dejal, da je težko določiti, katera glasbena zvrst ima v Sepetovem skladanju tehtnejšo vlogo. Bil je med ustvarjalci otroških in mladinskih pesmi, pisal je glasbo za risanke in deloval tudi na področju šansonov, ki ga je obogatil s skladbami, kot sta Pismo za Mary Brown in Kje je tista trava?. Uglasbil je izbor 12 pesmi iz zbirke Darovi Toneta Pavčka, za originalno scensko glasbo v drami Koža megle Frančka Rudolfa pa je od Zveze skladateljev Jugoslavije prejel nagrado XXII. Sterijinega pozorja.

Glasbena usmeritev k filmski in gledališki glasbi ter k popevki in šansonu je hitro začrtala Sepetov okus, ki se je oblikoval pod vplivom jazza in swinga. Skladatelj se po Habetovih besedah spominja, da je prve skladbe pisal za Adamičev plesni orkester in tako pokazal zanimanje za to delo. Njegove skladbe je orkester izvajal precej pogosto. Sepe se je usmeril tudi v vokalno glasbo, kjer med prve uspehe šteje pesem Jesenska v izvedbi Zlate Gašperšič.

Sepe je razkril, da je najbolj zanesljiva napoved tega, ali bo skladba poslušalcem všeč to, da pesem ni preveč zapletena. Ob lahkotni melodiji se besedilo ne sme izgubljati v pretiranih metaforah, je dejal Sepe ter dodal, da so besedila popevk takrat na srečo pisali priznani literati, kot so Fran Milčinski Ježek, Branko Sämen, Gregor Strniša, Elza Budau, Dušan Velkavrh, Smiljan Rozman in Andrej Rozman - Roza.

Predsednik društva Tomaž Habe pa je povedal, da je v nacionalnem radijskem arhivu shranjenih 235 Sepetovih del za zabavni revijski orkester in 40 del za plesni orkester. Po njegovih besedah komisija Sepeta umešča med skladatelje, kot so Bojan Adamič, Borut Lesjak, Jože Privšek in Aleksander Skale, ki so v slovenski zabavni glasbi pustili trajne sledi. Pionirji slovenske zabavne glasbe so s svojim delovanjem razvili zlato dobo slovenske popevke.