Slovenija zaostaja za najbolj razvitimi državami, eden od načinov za zmanjšanje zaostanka pa je omogočanje veliko boljšega inovacijskega okolja. "Narediti Slovenijo, kolikor to dovoljujejo pravila EU, kot davčen, posloven, kulturen prostor, kamor bodo prihajali vsi, ki želijo testirati svoje zamisli," je dejal Pahor in dodal, da je potreben jasen načrt potrebnih korakov, da bi v Sloveniji začeli "s programom tehnološke, inovacijske renesanse".
Izhodišča za nov nacionalni raziskovalno-razvojni program pripravlja svet za znanost in tehnologijo, ki naj bi osnutek programa v tem mesecu predal ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki je tudi pripravilo današnjo konferenco. Vlada bo imela na temo znanosti in tehnologije tudi posebno sejo.
Med cilji novega programa bodo izboljšanje prenosa znanja na relaciji znanost - gospodarstvo tudi s spremembami zakonodaje, večja mednarodna odprtost, dvig podjetništva in merljivost ciljev.
Resorni minister Gregor Golobič je poudaril, da je za uspešno inovacijsko politiko potrebna usklajenost vseh ostalih politik. "Slovenija se doslej ne more pohvaliti z dobro inovacijsko politiko. Vprašanje je, če jo sploh ima," je bil kritičen. Tako inovacijska strategija Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) kot tudi strategija Evropa 2020 po njegovih besedah poudarjata ključen pomen inovacij za rast in zaposlovanje.
Direktor direktorata za znanost, tehnologijo in industrijo pri OECD Andrew W. Wyckoff je dejal, da je predvsem v času fiskalne konsolidacije, s potrebo po kateri se države, ki so sprejemale protikrizne ukrepe, soočajo, potrebno izboljšati učinkovitost inovacijskih politik, paziti, da se ne podvajajo, zelo pomembno pa je tudi merjenje učinkov.
Slovenska inovacijska politika bi morala določiti nekaj ključnih področij, na katere se bo osredotočala, je menil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Nasprotno pa je član sveta za znanost in tehnologijo Matjaž Lukač, sicer predsednik Inženirske akademije Slovenije, dvomil o možnosti dogovora za "nacionalno" tehnologijo in ob tem opozoril, da "tehnologije ne more nihče napovedati".
Razpravljalci - konference se je udeležilo okoli 200 predstavnikov iz vrst inovatorjev, gospodarstva, univerz, znanstvenih institutov, akademije znanosti in umetnosti ter drugih strokovnjakov - so sicer opozorili na potrebo po večjem spodbujanju oz. omogočanju inovativnosti pri mladih ter izboljšanju sodelovanja med znanstveno sfero in gospodarstvom in tudi podpori oblikovanju podjetij v okviru znanstvenih institutov.
Izboljšati bi bilo treba raziskovalni potencial v gospodarstvu in gospodarstvo tehnološko posodobiti, pri oblikovanju inovacijske politike pa upoštevati mnenja podjetij, ki imajo s tem največ izkušenj, so menili. Nekateri so zagovarjali ureditev statusa inovatorjev, oblikovanje inovacijskega sklada, kamor bi se stekala sredstva iz prodanih inovacij, in projekt ustvarjanja novih delovnih mest z inovacijami.
Zavzeli so se tudi za poenostavitev različnih razpisov ter racionalizacijo delovanja (oz. nekateri za ukinitev) Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) ter Tehnološke agencije Slovenije (TIA).
Pahor: Za Slovenijo kot logistični center potrebnih 10 milijard evrov
Premier Borut Pahor ocenjuje, da bi za uveljavitev Slovenije kot logističnega centra, ki naj bi nastal s povezovanjem Slovenskih železnic s pomembnimi gospodarskimi igralci v Sloveniji, potrebovali približno 10 milijard evrov. Za investicijo v logistični center se po Pahorjevih besedah zanimajo tudi udeleženci na kapitalskem trgu.
Kot je predsednik vlade dejal na današnji konferenci v Ljubljani z naslovom Inovativna Slovenija, bo projekt logističnega centra najverjetneje zaživel v začetku prihodnjega leta. Po njegovih besedah bo narejena finančna vizija in finančna konstrukcija projekta, država pa si želi v zvezi s tem dobiti stališče državnega zbora.
Slovenske železnice se bodo v prihodnje najverjetneje razvijale znotraj logističnega holdinga, v katerem bodo tudi druge velike slovenske družbe, ki opravljajo komplementarne dejavnosti z železnicami, omenjata se Luka Koper in Intereuropa. Kot je prejšnji teden ob zadnjem obisku na železnicah zatrdil Pahor, je ideja o logističnem holdingu požela simpatije, zato jo želijo razdelati.
Oblikovanja logističnega holdinga si želi tudi nekdanji prvi mož Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn, ki zdaj neformalno svetuje pri sanaciji Slovenskih železnic.
