Zakon Arizone bo začel veljati 29. julija, med drugim pa policistom države naroča, da pri ljudeh preverjajo imigracijski status, če obstaja sum, da so morda v državi nezakonito. Nasprotniki so zakon označili za rasističnega, ker menijo, da bodo policisti preverjali predvsem osebe z latinsko-ameriškim videzom, ki predstavljajo največji del od skupaj 11 milijonov nezakonitih priseljencev v ZDA.

Zakon je še toliko bolj neroden zato, ker so ozemlje Arizone ZDA Mehiki odvzele po zmagi v vojni leta 1848, zaradi česar tam živi veliko avtohtonih prebivalcev latinsko-ameriškega videza, ki so rojeni državljani ZDA. Nasprotniki zakona zaradi tega napovedujejo veliko težav in hude krvi. Brewerjeva pa vztraja, da je zakon ustrezen in potreben, saj število nezakonitih priseljencev nenehno narašča.

Z vidika zvezne vlade je zakon sporen, ker nezakonito bivanje v Arizoni, ki je del ZDA, opredeljuje kot državni zločin. Zakonito in nezakonito priseljevanje na ozemlje ZDA pa je v pristojnosti zvezne vlade. Zvezno pravosodno ministrstvo zakon preučuje in bo morda vložilo tožbo proti njemu, Obama pa je v pogovoru Brewerjevo ponovil, da je zakon po njegovem mnenju diskriminatoren.

Brewerjeva je po sestanku z Obamo povedala tudi, da ji je predsednik zagotovil, da bo večino od 1200 pripadnikov nacionalne garde za pomoč lokalnim policijam poslal v Arizono. Obama je namreč pred kratkim sporočil, da bo v države ob meji z Mehiko poslal nacionalno gardo, ki bo izvajala pomožna dela pri obvladovanju problema nezakonitega priseljevanja in kriminala.

V času srečanja so bile pred Belo hišo demonstracije nasprotnikov arizonskega zakona. Kritik je deležen tudi Obama, ker še ni sprožil reforme imigracijskega sistema. Z njo je poskusil Obamov predhodnik George Bush, je propadla zaradi nasprotovanja republikancev in demokratov. Slednji so bili proti zaradi pritiska sindikatov, ki se bojijo še večjega navala poceni delovne sile.

Republikanci želijo pred reformo bolje zavarovati mejo in Brewerjeva je dejala, da njena država še ni pripravljena reformo, ki jo želi Obama. Najprej želijo dokončanje ograje oziroma zidu na meji, večje število vojakov na meji in več zveznega denarja za zračni nadzor. Zatrdila je, da ljudje ob meji živijo na bojišču in si želijo varnosti.

Uradna statistika Zveznega preiskovalnega urada FBI sicer guvernerki ne pritrjuje. V obmejnih okrožjih namreč obseg kriminala pada in je v zadnjih 20 letih nazadoval za 30 odstotkov. Mesta v obmejnih državah, kot so San Diego, El Paso, Phoenix in Austin, so med najvarnejšimi v ZDA z najnižjo stopnjo kriminala.