Projekt eZdravje je namreč razdeljen na več podprojektov, za katere v ozadju računalniška podjetja bijejo srdit boj, še posebno pa je pomemben, ker bo vnaprej določil tehnološke rešitve, ki bodo v javni upravi prevladovale prihodnje desetletje tudi na drugih področjih in ministrstvih. Ker projekt s 27 milijoni evrov sofinancira tudi Evropska unija, na začetku junija v Ljubljano prihajajo revizorji evropske komisije, ki so očitno izvedeli za zakulisne boje, eZdravje pa proučujejo tudi na slovenskem uradu za varstvo konkurence.

Informatizirano javno zdravstvo naj bi omogočilo, da se bo zdravstvena obravnava bolje prilagodila posameznikom, olajšana naj bi bila mobilnost in varnost pacientov, snovalci pa si med drugim obetajo manjše stroške zdravstvenih storitev. Pri celotnem poslu je marsikoga od naših virov zmotilo dejstvo, da naj bi bil razpis pisan na kožo podjetjem, ki z državno upravo sodelujejo že vrsto let. Ta je, kot trdijo naši viri, že "zgodovinsko zaklenjena" na IBM-ove in Oraclove tehnologije, razpisni pogoji pa poleg zahteve, da naj bo projekt napisan z IBM-ovo in Oraclovo tehnologijo, določajo tudi uporabo programskega jezika java.

Našteto naj bi preveč očitno ustrezalo podjetjem SRC (z javno upravo sodeluje od leta 1993), Oracle in IBM, poleg tega so se pojavila ugibanja, ali je primerno, da projekt na ministrstvu za zdravje usmerja vodja službe za informatiko Smiljana Vončina Slavec. Novembra 2004 je namreč pred nastopom službe na ministrstvu prodala četrtino podjetja Infonet družbi SRC, nato pa na ministrstvu odločala o poslih podjetij, s katerimi je bila prej, kot trdijo različni viri, v osebnih in lastniških povezavah. Vončina-Slavčeva je odgovorila, da projekt eZdravje vodi "v strokovnem smislu, medtem ko izvajajo javna naročila za to usposobljene službe na ministrstvu, za dokončne odločitve pa je bil do sedaj odgovoren državni sekretar Ivan Eržen, ki ga je za to pooblastil minister Borut Miklavčič".

Zahtevek za revizijo javnega razpisa za projekt eZdravje so že konec marca vložili v podjetju Hermes Softlab, ker so menili, da "so razpisni pogoji v dokumentaciji že vnaprej zahtevali izbrano tehnologijo, kar pa ni v skladu z načelom enakih možnosti". Podobno stališče so zavzeli tudi v podjetju Microsoft: "Zaradi omejujočih tehnoloških zahtev in specifikacij v razpisu, po katerem sprašujete, ocenjujemo, da so naši partnerji, ki razvijajo storitve na Microsoftovih tehnologijah, v neenakopravnem položaju". Microsoft je bil po njihovih besedah poleg Hermesa Softlaba iz razpisa izločen že s samimi razpisnimi pogoji. Primernost lastnih tehnologij so v Microsoftu podkrepili s primeri iz drugih evropskih držav, med njimi enotnim zdravstvenim portalom na Danskem in Portugalskem in rešitvami za bolnišnice v Španiji.

"Vse skupaj je skrbno pripravljen konstrukt z vrsto lažnih navedb, ki podjetju SRC kot največjemu slovenskemu IT-podjetju že povzroča poslovno škodo," so že pred časom pojasnili v SRC. Trditve, da naj bi "ponudniki državo z določenimi tehnologijami držali za talca", so odločno zavrnili. Za IBM-ove in Oraclove infrastrukturne elemente informacijskih sistemov so se po njihovih besedah "strokovnjaki v javni upravi odločili že zdavnaj in glede na rezultate očitno pravilno". Ponudniki storitev se moramo tem dejstvom prilagoditi, trdijo v SRC-ju, "saj bi se v nasprotnem primeru moral prilagajati naročnik, kar bi za državo pomenilo veliko neracionalnost ter podvajanje temeljnih elementov informacijskih sistemov in predvsem ustrezno usposobljenih strokovnjakov, ki pa jih že tako kronično primanjkuje".

Po naših informacijah je minister za zdravje Dorijan Marušič nekoliko obrzdal vnemo uradnikov na ministrstvu in želi pred novimi razpisi pridobiti jasnejšo sliko o dogajanju.