Kukar pravi, da je bilo glasovanje o novem generalnem direktorju zavoda sicer izpeljano zakonito, razglasitev pa zelo verjetno ne. Statut Radiotelevizije Slovenije (RTVS) in poslovnik programskega sveta zavoda za imenovanje generalnega direktorja zahtevata glasove večine vseh članov programskega sveta, medtem ko zakon o RTVS zahteva glasove večine navzočih svetnikov na seji.

Marko Filli je danes prejel 14 glasov podpore od 22 navzočih svetnikov, sicer pa programski svet sestavlja 29 članov. 14 glasov torej zadostuje pogojem za imenovanje, ki so navedeni v zakonu o RTVS, pogojem v statutu in pravilniku zavoda pa ne. Zato je Kukar svetnike in neizbrane kandidate za generalnega direktorja opozoril, da se lahko pritožijo na razglasitev Marka Fillija za generalnega direktorja RTVS.

Pikalo odgovarja, da je pravna služba zavoda na seji programskega sveta potrdila, da je Filli prejel zadosti glasov za imenovanje. Zakon je jasen in ravnali smo absolutno po zakonu, pravi Pikalo in dodaja, da so "vse ostalo pravniški triki".

Pravni strokovnjak Rajko Pirnat meni, da je v primeru neusklajenosti zakona s statutom oz. pravilnikom treba upoštevati določbe zakona, saj je ta hierarhično višji predpis. In zakon o RTVS je glede načina odločanja programskega sveta precej jasen, saj za imenovanje generalnega direktorja zahteva večino prisotnih članov, pravi Pirnat. Glede neusklajenosti pravilnika oz. statuta z zakonskimi določbami pa pravi, da je to "precej žalostno stanje in pomeni, da so bili slabo pripravljeni notranji akti".

Na današnje imenovanje generalnega direktorja RTVS se je odzvala tudi največja opozicijska stranka SDS. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, "smo bili danes s strani vladajoče koalicije priča politični čistki". V SDS menijo, da si trenutna oblast želi podrediti že tako monopoliziran slovenski medijski prostor in s tem onemogočiti vsakršno predstavitev stališč, ki nasprotujejo arbitražnemu sporazumu.

STA je nekdanjega generalnega direktorja RTVS Antona Guzeja tudi vprašala, koga je Kukar zastopal, saj je izbor pravnih zastopnikov RTVS potekal na javnem razpisu, kjer je bila izbrana druga odvetniška pisarna. Guzej je dejal, da Kukar zastopa RTVS. Pritrdil je, da Kukar ni bil izbran na javnem razpisu, ter dejal, da lahko RTVS za posebne primere izbere tudi koga drugega, ne zgolj pravnega zastopnika, ki je bil izbran na javnem razpisu. Honorar Kukarja znaša po navedbah nekdanjega generalnega direktorja zavoda okoli 200 evrov, kar pa je Guzej pripravljen izplačati tudi iz svojega žepa.

Programski svet RTVS je za novega generalnega direktorja izbral Marka Fillija

Programski svet RTVS je na današnji seji izglasoval Marka Fillija za novega generalnega direktorja zavoda. Svetniki so prav tako odločili, da Filli na funkcijo stopi danes, s čimer se je trenutnemu v. d. generalnega direktorja zavoda Antonu Guzeju funkcija iztekla. Guzej zaradi takšne odločitve programskega sveta že razmišlja o odškodninski tožbi.

Marku Filliju, ki je bil do sedaj Guzejev ožji sodelavec, je podporo izreklo 14 od 22 navzočih svetnikov. Kot prve naloge, ki si jih je zadal v mandatu, je izpostavil pripravo poslovnega načrta za leti 2011 in 2012, pripravo dolgoročne strategije delovanja zavoda, pripravo na izklop analognih oddajnikov, napovedal pa je tudi nadgradnjo tehnološkega, programskega in kadrovskega dela zavoda.

Kot pravi, si bo prizadeval za urejanje statusa stalnih honorarnih sodelavcev na Radioteleviziji Slovenija (RTVS), napoveduje tudi nadaljevanje prenove informativnih programov, ki naj bi bilo realizirano do jeseni.

Glede pomislekov svetnikov, da je v svoji predstavitvi kandidature kritičen do vodstva zavoda, katerega del je bil tudi sam v preteklem mandatu, Filli pravi, da se je kritika nanašala na stanje celotnega javnega zavoda. En mandat je prekratko obdobje, da slabo prakso ukineš, pravi novi generalni direktor. Vendar to po njegovem mnenju ne pomeni, da v preteklem mandatu ni bilo nič storjeno, pač pa da je treba veliko še storiti.

Sicer pa so svetniki na današnji seji zopet odprli vprašanje trajanja mandata v.d. generalnemu direktorju. Guzej trdi, da aneks k pogodbi o zaposlitvi določa, da mu funkcija v. d. generalnega direktorja traja do konca avgusta, ne pa do imenovanja njegovega naslednika. Odločitev svetnikov, da Filli na funkcijo generalnega direktorja stopi danes, za Guzeja pomeni precedens, zato se bo v kratkem odločil, ali bo zaradi tega vložil odškodninsko tožbo.

"Ta aroganca enega dela programskega sveta me je zelo prizadela," pravi Guzej. O zneskih, ki jih bo zahteval v primeru vložitve odškodninske tožbe sicer ni hotel govoriti.

O novem generalnem direktorju zavoda Guzej meni, da bo poleg znanja, ki ga ima na določenih področjih, potreboval tudi precej sreče. "Vprašanje je, ali bo lahko delal s svojo glavo" in "ali bo delal po svoji presoji, ne pa po presoji drugih," je še dejal nekdanji generalni direktor zavoda.

Sicer programski svet novemu generalnemu direktorju tudi svetuje, naj izvede razpis za nova direktorja Radia Slovenija in Televizije Slovenija. Po koncu razpisa pa bo Filli tudi razkril imena svojih ožjih sodelavcev.

Svet delavcev RTVS nasprotuje statusnim spremembam

Svet delavcev Radiotelevizije Slovenija (RTVS) nasprotuje predlaganim statusnim spremembam RTVS, saj določila spremenjenega zakona ogrožajo njeno neodvisnost od političnih vplivov in vplivov kapitala. Svet delavcev opozarja, da je vlada v DZ poslala zakon o RTVS, ki ni usklajen s svetom delavcev in sindikati na RTVS.

Svet delavcev ugotavlja, da je bil s tem kršen predpisan dogovor med sindikati javnega sektorja in vlado, da brez usklajevanj s socialnimi partnerji vlada ne bo posegala v strukturo javnega sektorja, ki je bil podpisan 19. oktobra lani.

Edino smiselno zaporedje je sprejetje zakona o medijih pred sprejemom zakona o RTVS, ocenjujejo v svetu delavcev. Zahtevajo tudi varovanje pridobljenih pravic zaposlenih v RTVS in statusa sveta delavcev kot organa soupravljanja na RTVS.

Vlada je sicer na četrtkovi seji sprejela predlog novega zakona o RTVS in ga poslala v državni zbor. Predlog novega zakona o RTVS prinaša preoblikovanje RTVS v osebo javnega prava posebnega nacionalnega in kulturnega pomena, ki lahko samostojno upravlja s svojim premoženjem. Uslužbenci RTVS po novem ne bi bili več javni uslužbenci, ustanoviteljska upravičenja pa bi v imenu države v celoti izvajal svet RTVS. Parlamentarni program bi se z RTVS v dveh letih popolnoma prenesel v pristojnost državnega zbora.

Spremenjena bi bila tudi sestava sveta RTVS, ki bi imel namesto zdajšnjih 29 le še 15 članov, ter sestava nadzornega sveta, ki bi bil po novem sestavljen iz sedmih članov. Prvotni osnutek zakona je sicer v javni razpravi, ki je potekala od novembra lani, med novinarji in večjim delom medijskih strokovnjakov požel številne kritike. Zaradi tega je ministrstvo za kulturo pripravilo popravljeno verzijo predloga zakona, ki pa je na javni predstavitvi v DZ prav tako naletela na številne kritike.

Na ministrstvu za kulturo so v odzivu zapisali, da so se usklajevanja v zvezi z osnutkom zakona o RTVS odvijala vse od javne predstavitve osnutka novembra lani. Ministrstvo za kulturo je s sindikati RTVS v okviru socialnega dialoga usklajevalo osnutek zakona na osmih sestankih, vendar pa se je Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTVS odpovedal usklajevanju na enem prvih usklajevalnih sestankov 3. decembra lani, predstavniki sveta delavcev RTVS pa so bili prisotni na vseh usklajevanjih.

V okviru teh usklajevanj je bila na podlagi pripomb predstavnikov zaposlenih na RTVS večkrat opravljena revizija osnutka predloga zakona in v veliki meri prilagojena predlogom predstavnikov zaposlenih, so še zapisali.