Vendar je taisti domačijski mehanizem razzvezdnenja tudi škodljiv. Ivo Daneu marsikomu, ki ga ni videl igrati (sam spadam med te), danes verjetno izpade malce bolj živahen sokolček oziroma "fiskuluturnik". Zato se je treba v sedanjosti, ki tako zelo fetišizira modernost, pri dojemanju teh fantov iz črno-belih fotografij uporabiti nekatere preproste postopke. Na primer, da v primeru Iva Daneua pomislimo, kdo je danes najboljši igralec svetovnega prvenstva, kar je ta gospod, sicer dolgoletni kapetan jugoslovanske reprezentance, na primer bil. Najboljši igralci zadnjih svetovnih prvenstev so na primer bili Dražen Petrović, Toni Kukoč, Shaquille O'Neal, Dejan Bodiroga, Dirk Nowitzki, Pau Gasol.
V to ligo spada nedeljski Ambrožičev gost. V ligo največjih "basketašev", torej tistih, v katere sposobnost, da bodo dali koš, navijač verjame na ravni religioznega verjetja. Vendar pa veličino tega igralca (in še kar nekaj njegovih kolegov, ki so bili kar šestkrat prvaki Jugoslavije, kar je bilo še nekoliko težje, kot danes osvojiti ligo NLB) ne gre poudarjati zaradi onaniranja nad preteklostjo. Za nekaj drugega gre. Za to, da Ivo Daneu simbolizira vedenje in znanje o košarki, ki je tukaj obstajalo, ki pa ga KK Olimpija ni znal upoštevati in vključiti v svojo sedanjost, zato se že dolgo dogaja, da KK Olimpija izgleda kot maček, ki neuspešno lovi svoj rep. Kajti če pri KK Partizan, letošnjemu največjemu presenečenju evropske košarke, lahko prepoznamo karkoli filozofskega, je to prav to, da fantje v Beogradu nikdar niso pozabili, kdo so in iz kakšnih korenin izhaja njihova igra.
