Morda bi lahko kdo zahteval konstruktivno nezaupnico, a tega po mnenju Pahorja ne bo, saj bi moral v tem primeru nekdo reči, da bo Slovenija - ker niso rešeni prejudici - blokirala hrvaška pogajanja z EU. "Pazite, v finalu bo nekdo prišel, kandidiral za predsednika vlade in rekel, da bomo blokirali Hrvaško ... Takega tesla ni v Sloveniji!"

Pahor je v pogovoru potrdil, da Slovenija niti leta 1990 niti kadarkoli kasneje prebivalcev spornih zaselkov na levem bregu Dragonje ni povabila ne na volitve ne na referendume. Po njegovih besedah naj bi bil za to kriv zakon o lokalni samoupravi, ki ga je državni zbor sprejel leta 1993 ali 1994 in v katerem je na predlog zunanjega ministrstva ali vlade omenjene zaselke izključil iz seznama občin, v katerih se bodo izvedle lokalne volitve.

Premier meni, da je bilo to v času vlade Janeza Drnovška, ko je bil zunanji minister Alojz Peterle. "Nisem pa prepričan in ga tudi nič ne obsojam. Verjetno je takrat menil, da je tako prav." A kot je opozoril, je to eno od dejstev, ki nam ne koristi in ga bo Hrvaška zagotovo v arbitražnem memorandumu napisala kot argument v svoj prid.

A kot je ponovil, je stanje, kakršno je sedaj, najslabše, saj dejansko suverenost na teh območjih vrši Hrvaška, "tudi zaradi naših oslarij". Ob tem je spomnil še na odločitev iz septembra 2006, da se bodo po desetletjih, ko je Slovenija sama obnavljala bregove na Muri, ti jezovi po novem gradili skupaj s Hrvaško. "Zakaj le? In zdaj smo jih naredili sami."

Predsednik vlade je v pogovoru tudi znova jamčil, da bo Slovenija, če sprejme arbitražni sporazum, dobila stik z odprtim morjem, "saj tako piše v sporazumu". "Poslušajte, če bi jaz mislil drugače, ne bi stal za sporazumom. Saj nisem nor, saj me lahko ljudje obesijo, linčajo čez par let, ko bi Slovenija izgubila stik z odprtim morjem."

V odločitev za razpis referenduma ga je - poleg tega, da je bilo jasno, da ga bo tako ali tako zahtevala opozicija - prepričalo predvsem to, da se je zanj "ogrel" predsednik republike Danilo Türk, ki mu je ne kot predsednik republike, pač pa "kot mednarodni pravnik in prijatelj" veliko pomagal. "Nisem imel srca, da bi mu rekel, jaz pa sem proti."

Janez Janša: Gre za odgovor na hrvaško blokado

Predsednik SDS Janez Janša je v pogovoru za današnjo izdajo Žurnala 24 zagotovil, da Slovenija v primeru sprejetja arbitražnega sporazuma na referendumu 6. junija ne bo dobila teritorialnega stika z odprtim morjem. Kot alternativo sporazumu vidi tri rešitve. Prepričan je tudi, da Hrvaška brez rešene meje v DZ ne bo dobila zelene luči za vstop v EU.

Janša jamči, da Slovenija v primeru sprejetja sporazuma ne bo dobila teritorialnega stika z odprtim morjem. "Če bi bilo drugače, sporazum ne bi ločeno govoril o določitvi meje in določitvi stika," poudarja. Poleg tega v točki B tretjega člena sporazuma ni besede teritorialen, tako da sploh ne govori o teritorialnem stiku, pravi.

Če Slovenija izgubi stik z odprtim morjem, bo Luka Koper po mnenju predsednika SDS dobila "status pristanišča v notranjih vodah, ki imajo malo boljši status kot vode jezera".

Kot alternativo arbitražnemu sporazumu Janša vidi tri rešitve, ki so po njegovem boljše in teoretično možne. Ena je sporazum po načelu ex aequo et bono, ki omogoča določitev meje izven mednarodnega prava. Druga je arbitražni sporazum, kjer je zapisano, da se mejo določi tako, da je teritorialni stik slovenskih voda z mednarodnimi dejstvo. Tretja možnost pa je ratifikacija sporazuma Drnovšek-Račan, kar je nek minimum, na katerega bi Slovenija še pristala. "Sloveniji se nič ne mudi in nobena nervoza ni potrebna. Samo pametno oblast potrebujemo," je prepričan prvak SDS.

"Že pred volitvami leta 2008 smo v svoj program zapisali, da mora biti vprašanje meje rešeno, preden Hrvaška stopi v EU," je poudaril Janša, ki je prepričan, da v slovenskem parlamentu dotlej ne bo dvotretjinske večine za ratifikacijo vstopa Hrvaške v EU. Po njegovih besedah gre pri tem dejansko za odgovor na hrvaško blokado pravice Slovenije do morja.

Če bo referendum padel, bo Slovenija po mnenju Janše okrepila pogajalski položaj in zavarovala pravico do morja. Slovenski izhod na odprto morje ne bo ogrožen, prav tako ne slovenski zaselki na hrvaškem katastru. Bo pa dobila tudi politično lekcijo za naprej za katero koli vlado, da usodnih vprašanj ne jemlje za lastne politične kalkulacije.

Po drugi strani pa bi v primeru uspeha referenduma Slovenija izgubila svoj pomorski status, možnost ureditve vprašanja meje na pravičen način in nacionalno enotnost, meni prvak SDS.

Po njegovem bo na referendum prišlo med 30 in 40 odstotkov volivcev, izida pa si ne upa napovedati, ker misli, "da še ni narejen". "Odločilni bodo prihodnji dnevi in odločal bo vsak glas," je poudaril Janša.