"Pri NLB je glavno vprašanje, če bo nadzorni svet menil, da potrebuje dokapitalizacijo - in verjetno bo -, ali naj dokapitalizacijo financiramo iz proračuna ali pa naj vendarle sprejmemo odločitev, da se odrečemo večinskemu deležu in damo možnost tujemu partnerju. To je vse bolj možnost, za katero se ogrevam tudi sam," je med drugim dejal v pogovoru za časnik.

Kot je pojasnil, temu doslej ni bil naklonjen, saj se mu je zdelo pomembno, da je NLB v večinski državni lasti. "Zdaj nisem več prepričan, da je to najbolj pametna politika," je poudaril in nadaljeval, da bi se "ogrel za to, da imamo kontrolni delež, 25 odstotkov in zlato delnico". Spomnil je, da gre v bistvu za formulo nekdanjega ministra za razvoj Jožeta P. Damijana, ki daje možnost nadzora nad dogodki in strategijo ter ne dopušča, da bi strateški partner v krizi, kot je bila lanska, izčrpal NLB in denar prenesel v matično banko.

Pahor je priznal, da se pri tem vprašanju z ministrom za finance Francem Križaničem, sicer tudi strankarskim kolegom, ne strinjata, kar si, kot je dodal, tudi odkrito in glasno povesta. "Za Križaniča je recimo državno lastništvo NLB nacionalni interes. Podobno stališče sem imel vrsto let. Vendar sem, zlasti skozi oči predsednika vlade uvidel, da to stališče ni ravno tako zlato, kot se sveti," je povzel.

NLB je pri vprašanju nacionalnega interesa in vprašanju: Tuje večinsko (strateško) lastništvo - da ali ne? vseskozi v središču pozornosti. Vprašanje o lastništvu NLB se vleče že več let, saj je njena, nekaj manj kot tretjinska lastnica, belgijska skupina KBC, želela svoj delež povečati nad 50 odstotkov. Ker ji to ni uspelo, je že pred leti napovedala umik iz banke, a svojega deleža v NLB še ni prodala.

Vprašanje o tem je v ospredju tudi zaradi napovedane dokapitalizacije NLB v višini 250 milijonov evrov, na katero banka čaka že vse od konca lanskega leta. V NLB vse od tedaj ponavljajo, da je predlog zanjo pripravljen in da bodo podoben predlog predložili v presojo nadzornemu svetu banke, ki naj bi o njem odločal skupaj s strategijo skupine za prihodnja leta na seji 27. maja.

Vlada je po navedbah ministra Križaniča sredi minulega tedna sicer že pripravila rebalans proračuna, a v njem še ni predvidela sredstev za dokapitalizacijo NLB. Ko bo uprava banke pripravila predlog zanjo, bo treba narediti rebalans samo za ta namen, je dejal. Dokapitalizacija NLB bo po njegovem mnenju slej ko prej potrebna, pri čemer upa, da bodo sodelovali tudi drugi investitorji in se povečanje kapitala banke ne bo razumelo kot državna pomoč.

To, da je dokapitalizacija NLB potrebna, saj ima banka v primerjavi s srednje velikimi evropskimi bankami premalo kapitala, še posebej kakovostnega kapitala, je za Sobotno prilogo Dela izpostavil tudi prvi mož NLB Božo Jašovič. Lastnik NLB se bo po njegovih besedah vendarle moral odločiti, kakšen delež želi imeti na dolgi rok. In če je ta delež večinski, se mora zavedati tudi večinske odgovornosti za zagotavljanje kapitala, je izpostavil in izrazil pričakovanje, da bosta država in belgijska KBC o tem dosegli soglasje.

V NLB po kratkem premoru znova vstopa Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Ta je sodelovala pri delni privatizaciji NLB jeseni 2002 in takrat v banki kupila petodstotni delež. Nato ga je julija 2008 prodala. Po skupščini odbora guvernerjev EBRD ta petek in soboto v Zagrebu pa je banka vnovič napovedala vstop v največjo banko v Sloveniji. EBRD namreč želi podpirati slovenski finančni sektor, ki posluje na trgih Jugovzhodne Evrope.

Minister Križanič, ki je po sestanku odbora guvernerjev razkril, da bo EBRD vstopil v NLB in v Zavarovalnico Triglav, načina vstopa ni želel razkriti. Verjetno bo šlo pri NLB za vstop v obliki depozita EBRD, pri zavarovalnici pa za dokapitalizacijo njenih hčerinskih družb.