Raziskovalci so izprašali 188 ljudi, ki so doživeli častitljivih sto let. Vprašali so jih, kaj je po njihovem mnenju skrivnost dolgega življenja. Večina anketirancev se je pri tem opredelila kot družabne in optimistične.
Samo dva anketiranca sta bila kadilca, 28 odstotkov pa je bilo bivših kadilcev. Veliko jih je bilo še vedno fizično aktivnih, 60 odstotkov jih je redno hodilo na sprehode ali pa so se ukvarjali s kakšno drugo obliko vadbe.
Raziskovalka Robyn Richmond je dejala, da imajo ustrezni geni na dolgo življenje le 20-30 odstotkov vpliva, kar pomeni, da glavno vlogo tu igra osebnost in življenjski slog.
"Družabni stik z družino in prijatelji je zelo pomemben,“ je dejala. "Stoletniki imajo zelo močne in trdne odnose s soljudmi, redno se videvajo z družino, prijatelji in sosedi. Če nimajo otrok, če imajo zelo močne odnose s prijatelji ali če živijo v domu za ostarele, ki jim omogoča različne zanimive aktivnosti skupaj z ostalimi, ki tam živijo, imajo več možnosti, da doživijo sto let.“
Profesorica Richmondova z sydnejske univerze, ki je tudi vodila raziskavo, je še dejala: "Niso nagnjeni k negativnim čustvom, tako da niso sovražni do drugih, niso jezni in se ne počutijo krive, depresivne ali napete. Stoletniki so odprti do sprememb. Preživeli so veliko težav in pretresov. So odprte narave. Upoštevajo zdravnikove nasvete o zdravem življenju. Polovica od njih vsak dan spije kak kozarček alkohola, a nihče nima težav z alkoholizmom.“
Tudi če ima človek slabe gene, lahko dočaka visoko starost, če živi zdravo in je optimističen, zaključuje Richmondova.
