Zdaj je prišel dan odločitve. Hrvaški olimpijski komite je aprila sklenil, da bo oba olimpijca s kolajnama, Faka in alpskega smučarja Ivico Kostelića, do konca projekta Soči 2014 počastil s štipendijo 7000 kun bruto mesečno (okoli 970 evrov) in še 281.535 kun letno (vsota za 2010) za priprave in tekmovanja, opremo, testiranja, zdravstveno oskrbo in zavarovanje. V primerjavi s slovenskimi so to že primerljivi pogoji. Slovenski tabor je ob koncu sezone jasno namignil, da ne bo mogel trenirati z našimi tekmovalci, če ne zamenja šahovnice za Triglav. Poklicali smo ga v Mrkopalj.

Torej, ste se že odločili? Boste nastopali za Slovenijo?

Ne vem še. V bližnji prihodnosti bom prišel v Slovenijo, da dokončno izvem, kakšne pogoje bi imel. Zadeva pa je zelo zapletena. Moram se odločiti do konca meseca, to bom sporočil tudi medijem.

Verjetno bi najraje ostali pri sedanjem statusu, ko ste trenirali s slovenskimi biatlonci in trenerjem Urošem Velepcem.

Zagotovo. Trener ima velike zasluge in je zelo pomemben v moji karieri. Urošu Velepcu zelo zaupam. Najbolj. Moram priznati, da sem imel dve leti dobre pogoje za trening ob vrhunski ekipi. Ne verjamem pa, da bo v vsakem primeru tako sodelovanje še mogoče. Verjetno pa se vsi strinjajo s tem, da smo imeli s skupno vadbo korist vsi.

V kakšni situaciji ste trenutno?

V katastrofalni. Žal mi je, da sem se znašel v tej vlogi, ki jo je pač prinesel splet dogodkov. Če ne bi bilo obeh kolajn, bi bilo povsem drugače. Ko se moram odločiti, so pritiski z ene in druge strani. Vse je na meni, vsi ostali pa so igralci, na eni in drugi strani. Nobenemu ne bi privoščil tega. Gre pa ne nazadnje za stvari, ki nimajo povezave s športom.

Enako bi se verjetno zgodilo med Norvežani in Švedi, Čehi in Slovaki?

Da, ampak morda šele konec sezone, ne pa v prvih urah po kolajni. Zavedam se, da tega verjetno ne bi bilo, če bi bil Klemen Bauer tretji in jaz četrti. To odločitev bom moral sprejeti. To me hudo teži. Ne morem normalno trenirati. Nimam nobene motivacije. Težko je. Ne maram tega.

Česa se najbolj bojite?

Tega, kakšne bodo reakcije. Zagotovo bo to znova preraslo v politično zadevo, česar ne maram. Že takoj po kolajni je bilo mnogo več govora o tem, da bi kot Hrvat lahko tekmoval za Slovenijo, kot o mojem športnem dosežku. Po moji odločitvi bodo jezni eni ali drugi. Rad bi le izkoristil svoj športni potencial. Nič drugega.