"Vse tri države so izpolnile priporočila OECD, pristopni pogovori pa so bili konstruktivni in odprti," je včeraj povedal generalni sekretar OECD Angel Gurria. Proces pristopanja v OECD je po njegovih besedah prispeval k dejanskim spremembam politik in k reformam v vseh kandidatkah. "Ta proces preoblikovanja se nadaljuje tudi po vključitvi v organizacijo," je opozoril Gurria. Minister za finance Franc Križanič pa je poudaril, da je za Slovenijo članstvo v OECD zelo pomembno tako zaradi prilagajanja najvišjim možnim standardom delovanja tržnih gospodarstev kot pridobivanja informacij in ugleda na kapitalskih trgih.
Vstop Slovenije v OECD 27. maja pa je bil včeraj do poznega popoldneva kljub omenjenemu povabilu še pod vprašajem. Državni svet je namreč včeraj odločal o zahtevi za razpis referenduma o zakonu o upravljanju kapitalskih naložb države, ki jo je s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem vložilo petnajst državnih svetnikov. Prav uveljavitev omenjenega zakona je eden od pogojev za vstop Slovenije v OECD.
Vlada se je zavedala resnosti situacije, zato je včeraj pred državne svetnike uvodoma stopil predsednik vlade Borut Pahor, ki je državni svet pozval, naj zahtevo za referendum zavrne. OECD bi namreč po njegovih besedah v primeru referenduma lahko našo državo do nadaljnjega umaknil s seznama povabljenih. Pahor je zato državne svetnike prosil, naj zaradi nasprotovanja kakšnemu členu ne zavrnejo možnosti, da bi Slovenija postala članica OECD.
Čeprav je večina državnih svetnikov soglašala, da zakon ni dober, je državni svet nazadnje zahtevo za referendum zavrnil. Po mnenju državnih svetnikov bi bilo namreč neprimerno ljudi na referendumu spraševati o zakonu, ki je vsebinsko zelo zapleten.
Pobudniki referenduma so prepričani, da je zakon o upravljanju kapitalskih naložb države slab, saj po njihovem ne bo zagotovil večje preglednosti upravljanja premoženja v državni lasti, kot trdi vlada. Večjo preglednost upravljanja državnega premoženja od Slovenije zahteva OECD, ki tudi pričakuje, da bo novi sistem ob preglednosti zagotavljal še učinkovitost, odgovornost in predvidljivost brez vpliva politike in lobijev.
Skupina državnih svetnikov pa meni, da omenjeni zakon te smernice in načela OECD grobo krši. Pravi namen zakona je po njihovem prepričanju izpeljava tretje (zadnje) faze privatizacije. Zakon namreč predvideva ustanovitev agencije za upravljanje kapitalskih naložb Slovenije, ki jo bo vodila peščica od politike izvoljenih posameznikov. Ti bodo po njihovem razmeroma svobodno izpeljali privatizacijo ključnih državnih naložb, denimo podjetij, kot so NLB, Zavarovalnica Triglav, Luka Koper, Telekom Slovenije, NKBM, Petrol, Krka... Pahor je glede teh očitkov dejal, da zahteva OECD ni brezglava razprodaja državnega premoženja.
