Minister Žbogar, ki je odločno stal na strani sporazuma, je pojasnil, da je premier Borut Pahor s tem, ko je dejal, da pomeni sporazum "razumno in minimalno tveganje" mislil na to, da tveganje vedno obstaja, kadar odloča tretji, a je tokrat minimalno. Najbolj nevarno tveganje namreč je, če stanje ostane, kakršno je, če ostanemo na statusu quo, kar med drugim pomeni, da bodo ribiči še naprej lovili do polovice Piranskega zaliva, je dodal.

Poudaril je, da je Hrvaška šla v sporazum samo zato, ker je hotela nadaljevati pogajanja z EU, sicer pa ji ohranitev statusa quo ustreza.

Ob tem je zavrnil trditev Rupla, da Slovenija "v vseh 20 letih ni izgubila niti enega centimetra ozemlja". Kot je dejal, podatki kažejo, da je izgubila 1300 hektarjev ozemlja, saj so Hrvati med drugim na sredini mostu pri Hotizi in na polovici Piranskega zaliva.

Rupel, ki je prepričan, da se bodo volivci na referendumu odločili proti sporazumu, meni, da je bolje, da stvari ostanejo, kakršne so. Največje tveganje sporazuma je po njegovem izguba teritorialnega stika z mednarodnimi vodami in s tem izguba statusa pomorske države. Kot je dejal, se z arbitražnim sporazumom temu stiku Slovenija odpoveduje "za vse večne čase". Skrbi ga namreč, da bo Slovenija izgubila del ekvatorija, ki ga ima po zakonu o epikontinentalnem pasu iz leta 2005. Ob pripombi voditelja, da je ta dokument morda prejudiciral mejo, je sicer Žbogar pristavil, da ga Slovenija ne more predložiti kot dokumentacije.

Minister Žbogar je še dejal, da tako Hrvaška kot Slovenija lahko z arbitražo nekaj izgubita. Rupel se z njim ni strinjal in ocenil, da lahko Slovenija z izgubo pomorskega statusa izgubi vse, medtem ko ima Hrvaška na tisoče kilometrov morja. "Vsaka rešitev je boljša od arbitražnega sporazuma", haaško Meddržavno sodišče sicer le, če bi upoštevalo načelo zunanje pravičnosti, je dejal nekdanji vodja slovenske diplomacije.

Rupel je ob tem zanikal, da bi prejšnja vlada na Bledu ali Brionih odstopila od sporazuma Drnovšek-Račan in kot alternativo v primeru padca sporazuma na referenduma omenil prav ta sporazum. Menil je tudi, da referendum o arbitražnem sporazumu morda ne bi bil potreben, če vlada ne bi naredila katastrofalne napake, ko je vsilila svojo rešitev in razdelila narod.