Znanstveniki so skrivnost razkrili s pomočjo analize neandertalskega genoma, pridobljenega na podlagi fragmentov DNK iz 40.000 let starih neandertalčevih kosti. Po njihovih navedbah je neandertalskega izvora od enega do štiri odstotke DNK današnjih ljudi neafriškega porekla.
Neandertalska DNK je prisotna le pri ljudeh, ki ne izvirajo iz Afrike, ker se je homo sapiens z neandertalcem po tej novi teoriji križal po selitvi homo sapiensa z izvornega afriškega kontinenta na območja, ki so jih poseljevali neandertalci.
"To dokazuje, da so tudi neandertalci del naših prednikov," pojasnjuje Ralf W. Schmitz z univerze v Bonnu. V preteklosti so znanstveniki med laboratorijskimi testi zgrešili te sledi, zato so domnevali, da se vrsti, potem ko sta se pred okoli 500.000 leti razvili iz skupnega prednika, nikoli nista križali, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zgodovinarji so domnevali, da so se homo sapiensi in neandertalci bojevali med seboj, ugotovitve nemških znanstvenikov pa kažejo, da so tudi občevali in imeli mešane potomce. To se je po njihovih predvidevanjih verjetno dogajalo na Bližnjem vzhodu, kjer so arheološka izkopavanja razkrila, da sta skupnosti pred od 50.000 do 80.000 leti živeli druga ob drugi.
Njihovi mešani potomci naj bi se nato razširili v Azijo in Evropo, do križanja pa bi lahko prihajalo tudi kasneje po Evropi, dokler niso neandertalci pred 30.000 leti izumrli.
Kosti neandertalcev, ki so ime dobili po rečni dolini blizu Düsseldorfa, so doslej odkrili na približno 300 lokacijah v Evropi in Aziji.
Raziskavo so znanstveniki z Inštituta Max Planck za evolucijsko antropologijo v Leipzigu objavili v reviji Science. Kot dodaja britanski Financial Times v današnji izdaji, so neandertalsko DNK znanstveniki izločili iz kosti, najdenih v hrvaški Krapini, pa tudi kosti, najdenih v Španiji, Nemčiji in Rusiji.
