Pogoja, ki bi zagotovila oživljanje gospodarstva, sta financiranje podjetij z lastniškim kapitalom in prestrukturiranje bank, je izpostavil Košak. Pojasnil je, da imajo slovenska podjetja v strukturi svojih bilanc le 40 odstotkov kapitala, medtem ko je povprečje območja z evrom skoraj 50 odstotkov. Ne proces financiranja podjetij z lastniškim kapitalom ne prestrukturiranje bank nista v optimalnem teku. Po njegovi oceni bo oživljanje gospodarstva počasno in dolgotrajno.

Počasnost okrevanja gospodarstva se kaže v povečevanju kreditnega tveganja v bankah. Zamude pri odplačevanju posojil so tudi nad 90 dni, najbolj zamujajo podjetja v sektorjih finančnega posredništva, gradbeništva in poslovanja z nepremičninami. To se odraža tudi v bilancah bank, kjer se delež slabih posojil še vedno povečuje.

Košak se je dotaknil tudi razmer na kapitalskih trgih in bančnem sektorju. Lansko leto je bilo za kapitalske trge boljše kot leto 2008, kljub temu pa je rast precej odvisna od likvidnosti kapitalskih trgov. Slovenski kapitalski trg se uvršča med bolj nelikvidne, zato je stopnja rasti indeksov nižja kot drugod po Evropi in ZDA.

Za bančni sektor v letu 2009 je bilo po njegovih navedbah značilno zniževanje kreditne rasti, prestrukturiranje virov sredstev in poslabševanje kreditnega portfelja. Viri, pridobljeni pri tujih bankah, so se lani znižali za 25 odstotkov oz. za 3,2 milijarde evrov.

To je bilo le deloma nadomeščeno z vlogami države v bankah, ki je uspela svoje vloge povečati za nekaj več kot dve milijardi. Ta dodatna sredstva pa je država pridobila le na račun dodatnega zadolževanja z izdajo obveznic. Lani je tako država izdala tri izdaje obveznic v višini štiri milijarde evrov in letos dve dodatni emisiji v višini šest milijard evrov v prvem četrtletju. Pri slovenskih bankah bo po njegovi oceni treba poiskati vire financiranja, ki bodo dolgoročni in bolj stabilni, kot so sedanje rešitve.

Sicer pa je bilo celotno lansko leto po Košakovih besedah zaznamovano z izredno močnim krčenjem gospodarske aktivnosti. Slovenija je zabeležila skoraj osemodstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), kar je drugo največje krčenje od osamosvojitve Slovenije.

Razlog za takšno krčenje je tudi zmanjševanje bruto naložb, ki so se lani skrčile za 30 odstotkov, padec sta zabeležila tudi izvoz in uvoz. Kljub padcu pa je od drugega lanskega četrtletja zaznati več optimizma, stopnje rasti so pozitivne, je pa precej nestabilnosti.