Države v območju evra bodo v mehanizmu pomoči Grčiji sodelovale glede na njihovo udeležbo v kapitalu Evropske centralne banke (ECB). Nemčija bo prispevala levji delež oz. nekaj manj kot 28 odstotkov sredstev, kar predstavlja 22,4 milijarde evrov.

Slovenija bo pri usklajenih bilateralnih posojilih prispevala 0,48-odstotni delež, kar znese 384 milijonov evrov. Zakonske podlage za posojilo naj bi po aprilskih navedbah finančnega ministrstva pripravila do konca junija.

Drugi največji delež pomoči Grčiji bo prispevala Francija - 20,97 odstotka oz. 16,8 milijarde evrov. Sledijo Italija z 18,42-odstotnim deležem oz. s 14,7 milijarde evrov in Španija z 12,24-odstotnim deležem oz. z 9,8 milijarde evrov pomoči.

Nizozemska bo Grčiji prispevala 4,7 milijarde evrov pomoči, Belgija 2,9 milijarde, Avstrija 2,3 milijarde, Portugalska nekaj več kot dve milijardi, Finska 1,5 milijarde, Irska 1,3 milijarde, Slovaška 0,8 milijarde, Luksemburg 0,2 milijarde, Ciper nekaj manj kot 0,2 milijarde, Malta pa nekaj manj kot 0,1 milijarde evrov pomoči.

Finančni ministri držav v območju evra so odločitev o sprožitvi mehanizma 110 milijard evrov posojil Grčiji v prihodnjih treh letih sprejeli v nedeljo v Bruslju. Države v območju evra bodo v treh letih prispevale 80 milijard evrov, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa preostalih 30 milijard evrov.

Države v območju evra morajo v prihodnjih dneh izvesti nacionalne postopke za izvedbo posojil, v nekaterih državah morajo odločitev potrditi nacionalni parlamenti.

Angela Merkel: "Ne gre za pomoč Grčiji, temveč za ohranjanje stabilnosti območja evra"

Vlada nemške kanclerke Angele Merkel je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes že potrdila predlog zakona o posojilu Grčiji, ki ga bo po nujnem postopku poslala v parlamentarno proceduro. Oba domova nemškega parlamenta naj bi o zakonu glasovala v petek.

Merklova je sicer po seji vlade poudarila, da nosi dogovor o sprožitvi mehanizma posojil Grčiji izjemno veliko težo, saj ne gre za pomoč Grčiji, temveč za ohranjanje stabilnosti območja evra in s tem posredno za pomoč tudi nemškim državljanom. "Stabilna evropska valuta je za nas izjemno pomembna vrednota,"je zatrdila.

Obenem pa je povedala, da je potrebno iz dogodkov zadnjih tednov povleči jasen nauk. Merklova je zato napovedala prizadevanja za ostrejšo regulacijo finančnih špekulacij in preobrazbo pakta o stabilnosti in rasti, tako da na bo moč obiti. Nemčija naj bi tako predlagala ukrepe za boljše gospodarsko upravljanje v območju evra tako na podlagi obstoječih pranih temeljev kot skozi ustrezne spremembe pogodb EU. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je sicer danes priznal, da to ne bo lahko.

Merklova je med drugim izrazila tudi naklonjenost zamisli o posebni evropski bonitetni agenciji, ki bi delovala bolj dolgoročno in zagotovila večjo stabilnost in odzivnost evropskih finančnih trgov.

Ministrstvo brez podrobnosti o konkretnih korakih

Na slovenskem ministrstvu za finance v tem trenutku ne želijo podrobneje komentirati podrobnosti v zvezi s prispevkom Slovenije pri evropski pomoči zadolženi Grčiji, ponavljajo le, da bo Slovenija pri reševanju Grčije prispevala 0,48-odstotni delež, kar znese 384 milijonov evrov.

Glede na različne nacionalne postopke bodo posamezne države članice območja evra različno hitro lahko zagotovile morebitna potrebna sredstva, kar mehanizem upošteva, so sporočili z ministrstva.

Na ministrstvo za finance tako trenutno preučujejo različne zakonodajno možne rešitve. "V tem trenutku težko napovemo konkretne korake, vsekakor pa bo Slovenija, kot je obljubila, ustrezne zakonske podlage, ki so potrebne za zagotovitev sredstev, sprejela najkasneje do konca junija," so ponovili.

Grčija naj bi se za 18 mesecev umaknila s finančnih trgov

Dogovor o mehanizmu posojil Grčiji predvideva, da bi se država za 18 mesecev popolnoma umaknila s finančnih trgov, si v tem času z doslednim izvajanjem varčevalnega načrta ponovno pridobila njihovo zaupanje in si bila nato od njih spet sposobna sama izposojati denar za poplačilo svoje dolžniške krize, so danes v Bruslju pojasnili viri pri EU.

Viri pri EU so danes tudi razložili, da je mehanizem 110 milijard evrov posojil Grčiji največ, kar so države v območju evra in IMF pripravljeni prispevati, in da nihče ne pričakuje, da bo Grčija dejansko potrebovala toliko denarja za izhod iz dolžniške krize, temveč se pričakuje, da si bo Grčija po letu in pol že sposobna sama izposojati denar na trgih.

Države v območju evra bodo sicer Grčiji predvidenih 80 milijard evrov v treh letih posodile v 12 obrokih. Prvi bo izveden sredi maja in naj bi znašal okoli 8,5 milijarde evrov, kolikor grška vlada potrebuje za izdajo desetletnih obveznic, ki zapade 19. maja. Vsak obrok bo morala evroskupina posebej odobriti, so še povedali viri pri EU. Natančen razrez posojil po obrokih po navedbah virov še ni znan in bo odvisen od sprotnih potreb grške vlade.

Ker je bil mehanizem sprožen pod strogimi pogoji, bodo Evropska komisija, Evropska centralna banka in IMF pred vsakim obrokom ocenili uresničevanje teh pogojev. "Države v območju evra niso podpisale praznega čeka," so danes poudarili viri pri EU in dodali, da bo "nadzor bistveno okrepljen" s pogostimi obiski misij EU in IMF v Atenah ter da bo denar zagotovljen, če bo Grčija izpolnila pogoje.

Nato bo evroskupina o sprostitvi vsakega obroka odločila s soglasjem. To soglasje je po navedbah virov "posebne vrste", saj nobene države ni mogoče prisiliti, naj posodi denar, če meni, da Grčija ni naredila domače naloge, obenem pa nobena država ne more preprečiti, da preostale članice območja evra Grčiji posodijo denar.

Vprašanje obrestnih mer je v dogovoru po navedbah virov rešeno po načelu solidarnosti. Če si bo katera država morala na trgu izposoditi denar po višji obrestni meri, kot ga bo naprej posodila Grčiji, bodo njeno izgubo pokrile preostale države v območju evra s svojimi donosi. Kar bo ostalo, pa se bo mednje razdelilo sorazmerno v skladu z njihovim prispevkom.

Vsaka država v območju evra si bo denar na trgih izposodila po obrestnih merah, ki zanjo veljajo, nato pa bo zbran denar posojen Grčiji po enotni obrestni meri, ki bo znašala okoli pet odstotkov, a bo natančno določena na dan nakazila posojil. Problematična je Portugalska, ki si sama denar na trgih izposoja po skoraj šestodstotni obrestni meri.

Glede vloge zasebnih bank so viri pri EU danes pojasnili, da ni bila podana nikakršna formalna zahteva, a da se od bank pričakuje, da bodo Grčijo obravnavale drugače, kot so jo doslej.

V povezavi s srečanjem voditeljev evroskupine, ki bo v petek zvečer, pa so viri pri EU danes povedali, da se od njih ne pričakujejo nikakršne tehnične odločitve v povezavi z mehanizmom podpore Grčiji, temveč premislek o tem, kar se je zgodilo, in o naukih za prihodnost.

Grški predsednik: Davčni grešniki morajo odgovarjati za svoje grehe

Grški predsednik Karolos Papulias je v luči javnofinančne krize, v kateri se je v minulih mesecih znašla Grčija, danes dejal, da bi morali vse grešnike, ki so se v minulih desetletjih izogibali plačevanju davkov in so na ta račun obogateli, poklicati na odgovornost, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Papulias se je danes sestal z grškim premierom Georgeom Papandreujem, srečanje pa je predvajala tudi grška televizija. Papandreu je ob tem dejal, da se je med prebivalci zasidral občutek, da veliko grehov v državi ostane nekaznovanih. Tako ne more iti naprej, v državi moramo doseči politično in družbeno soglasje, da je ostre varčevalne ukrepe potrebno uresničiti, je dejal Papandreu in dodal: "Zdaj imamo priložnost, da moderniziramo državo."

Grčija je morala v zameno za odločitev o sprožitvi mehanizma usklajenih bilateralnih posojil sprejeti ambiciozne ukrepe za fiskalno konsolidacijo in izvedbo strukturnih reform, potrebne za zmanjšanje okoli 300 milijard evrov dolga in 30 milijard evrov primanjkljaja.