Iz založniške hiše Axel Springer, ki izdaja časnik, so v nedeljo sporočili, da so ob svetovnem dnevu svobode medijev, ki so ga Združeni narodi določili za 3. maj, prostor na naslovnici podarili organizaciji Novinarji brez meja. Ta se je odločila, da bo večino strani pustila prazne in na njej objavila le kratko besedilo o tej organizaciji za zaščito novinarjev.

"Svoboda medijev je ključna za obstoj demokracije," je poudaril urednik časnika Jan-Eric Peters.

Svetovni dan svobode medijev: Opozorila na spoštovanje svobode medijev ter njihova vloga na razvoj demokracije

Po svetu bodo danes obeležili svetovni dan svobode medijev. Generalna skupščina ZN je 3. maj za svetovni dan svobode medijev razglasila leta 1993. Ta dan je predvsem priložnost, ko novinarske in druge organizacije po vsem svetu opozarjajo na spoštovanje svobode medijev ter njihovo vlogo na razvoj demokracije.

Po ocenah ameriške nevladne organizacije Freedom House je svoboda medijev po svetu lani osmo leto zapored nazadovala. Trend širjenja neodvisnega novinarstva, ki je sledil padcu Berlinskega zidu, se je v minulih letih ustavil in ponekod celo spremenil smer. V državah, kjer vlada svoboda medijev, dandanes živi le še vsak šesti Zemljan, v poročilu, ki ga vsako leto objavlja pred svetovnim dnevom svobode medijev, še ugotavlja Freedom House.

Na pomen svetovnega dneva svobode medijev so opozorili tudi pri Svetu Evrope. Kot poudarja Parlamentarna skupščina SE, nas ta dan opominja na to, da so novinarji in mediji ključnega pomena za demokracijo. Po besedah poročevalca PS SE Andrewa McIntosha pa bi Evropa morala storiti več, da bi zagotovila polno spoštovanje svobode izražanja v skladu z 10. členom evropske konvencije o človekovih pravicah.

Komisar za človekove pravice Sveta Evrope Thomas Hammarberg je izpostavil spreminjanje medijske krajine. Koncentracija lastništva, zapiranje časopisov in zmanjševanje števila zaposlenih sovpadajo z izjemno veliko količino nepredelanih informacij z interneta. Hammarberg v sporočilu ob 3. maju med drugim opozarja na krizo novinarstva, ki grozi, da postane resen problem za demokracijo v Evropi.

DNS za večjo aktivnost novinarjev, ZNP za pluralnost medijev

Društvo novinarjev Slovenije ob 3. maju, svetovnem dnevu svobode tiska, poziva novinarje in novinarske kolektive, da se angažirajo in prenehajo le opazovati krojenje lastne prihodnosti, temveč v njej sodelujejo. Združenje novinarjev in publicistov pa opozarja, da je medijski prostor v Sloveniji premalo pluralen.

"Danes ni več dovolj tarnati in opozarjati na napake drugih udeležencev na področju medijev, temveč je čas, da tudi slovenski novinarji, tako kot njihovi kolegi v primerljivo razvitih državah, aktivno prevzamejo svojo vlogo," je v izjavi ob svetovnem dnevu svobode tiska zapisal predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Grega Repovž.

Kakovost po njegovih besedah ostaja najvišja v državah, kjer so novinarji aktivni v sindikalnih in društvenih organizacijah, preko katerih uresničujejo svoje pravice, da bi s tem zaščitili pravice svojih poslušalcev, gledalcev in bralcev do obveščenosti, predvsem pa do kakovostne informacije.

Medijski trg se izrazito hitro spreminja, večina sprememb pa gre na rovaš kakovosti informacij in dostopa do njih. Izdajatelji medijev se na zaostrene razmere še naprej odzivajo s kratkoročnim rezanjem zaposlenosti in stiskanjem uredniških stroškov na račun kakovostnega novinarstva, kar pa jih vodi le v nove težave, opozarja.

V društvu poudarjajo, da so danes na trgu stabilna le tista medijska podjetja, ki kakovostnih standardov niso zniževala. Po vsem svetu se ravnotežje med javnimi in zasebnimi informacijskimi servisi ruši v škodo izvajanja javnega interesa po obveščenosti. Kjer trg obvladujejo javni mediji, pa so predmet hujših političnih pritiskov, je zapisal Repovž.

Društvo novinarjev izraža pričakovanje, da bo ministrstvo za kulturo prisluhnilo največjima novinarskima organizacijama v Sloveniji, Društvu novinarjev Slovenije in Sindikatu novinarjev Slovenije, in v novem zakonu o medijih zagotovilo "višje elemente varovanja novinarske in uredniške avtonomije".

Dosedanji standardi so se izkazali za nezadostne, posledice "lomastenja po medijih" pa še danes čuti javnost v celoti, ki ima zato dostop do slabših informacij, predvsem pa tem informacijam ne zaupa, opozarjajo v društvu.

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP), ki je ob svetovnem dnevu svobode tiska pripravilo vmesno poročilo za leto 2010, pa opozarja, da se politični pritiski na slovenske medije in novinarje stopnjujejo. "Med vladajočimi strankami ima največji vpliv na medije stranka Zares ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, v zadnjem času pa tudi stranka LDS notranje ministrice Katarine Kresal," so zapisali.

Združenje med drugim opozarja na položaj novinarjev, "ki so kritični do vladajoče koalicije, zlasti v medijih, ki so v državni lasti ali lasti njenih političnih zaveznikov". "Ti novinarji težje pridejo do redne službe v teh medijih in ne morejo napredovati pod enakimi pogoji kot novinarji, ki so naklonjeni vladajoči koaliciji," navajajo v združenju.

Dodajajo, da se pogosto dogaja, da "novinarji, ki so v teh medijih označeni kot opozicijski ali desni, ne morejo poročati o notranjepolitičnih dogodkih ali so iz političnih razlogov prestavljeni v druge redakcije".

Opozarjajo tudi na "premalo pluralen medijski prostor, saj so mediji, ki so bližje opoziciji kot vladajoči koaliciji, prešibki, da bi lahko zaposlili vse novinarje, ki so drugod v diskriminatornem položaju".