Jadransko-jonska pobuda povezuje osem držav vzdolž Jadranskega in Jonskega morja - Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Grčijo, Hrvaško, Italijo in Slovenijo, pa tudi Srbijo. Namen pobude je krepitev sodelovanja na področju gospodarskega in turističnega razvoja, zaščite morja in obmejnega pasu, razvoj prometne infrastrukture in pomorskih poti, sodelovanja v kulturi in med univerzami ter v boju pred gozdnimi požari.
Tokratno srečanje v Bariju je potekalo v okviru dveh razprav, prva o vlogi parlamentarnega sodelovanja v okviru Jadransko-jonske pobude skozi prizmo spodbujanja evropske integracije držav Zahodnega Balkana, druga pa o ohranitvi in promociji Jadranskega morja kot dejavnika kulturnega in turističnega razvoja v regiji.
V okviru prve razprave je Gantar izpostavil, da evro-atlantska perspektiva predstavlja ključno motivacijo za politični in gospodarski razvoj držav Zahodnega Balkana. Pri tem pa si je potrebno prizadevati za krepitev demokratičnih institucij in zagotavljanje spoštovanja vladavine prava ter varstva človekovih pravic. To bo "zagotavljalo tako politično, kot tudi ekonomsko stabilnost te regije", je prepričan Gantar.
Opozoril je, da bi "kakršnokoli popuščanje ali upočasnjevanje procesa integracije teh držav v EU pomenilo, da bi se ponovno odprle stare strasti in bojazni in stari konflikti v tem prostoru". "Ne smemo se ustaviti, Jadransko-jonska pobuda pa lahko pomembno prispeva, da je pot držav regije v EU lažja in hitrejša," je poudaril Gantar. Podobne poglede na situacijo v regiji imata sicer tudi trenutno predsedujoča Jadransko-jonski pobudi Italija in Grčija, je za STA pojasnil Gantar.
V svojem nagovoru v Bariju je sicer izpostavil še, da je za DZ sodelovanje s parlamenti držav Zahodnega Balkana eno izmed prednostnih področij. "Glede na zgodovinsko in geografsko umeščenost predstavlja Slovenija most med državami Zahodnega Balkana in ostalimi članicami EU," je izjavil.
Spomnil je, da Slovenija v regijo namenja 70 odstotkov svoje razvojne pomoči in da ima vojake v silah Kfor na Kosovu ter v BiH. Prav tako je izpostavil slovenska prizadevanja za vizumsko liberalizacijo državam regije, ki so po Gantarjevih besedah "bistveno pripomogla, da od konca lanskega leta državljani Črne gore, Makedonije in Srbije lahko potujejo po EU brez vizumov". Pri tem se je zavzel, da bi vizumsko liberalizacijo čim prej dobila tudi BiH.
V okviru druge razprave o Jadranu kot dejavniku kulturnega in turističnega razvoja v regiji pa je Gantar izpostavil, da čeprav ima Slovenija "skromnih" 46 kilometrov obale, pa je to zanjo "velikega nacionalnega pomena in ima strateško vlogo z gospodarskega, kulturnega in okoljskega vidika". Opozoril je, da bo zgolj "celovito in trajnostno upravljanje morja in prostorsko načrtovanje tudi zanamcem omogočilo, da bodo uživali v sadovih morja in ključnih prednosti obalnih regij".
Z vidika zagotavljanja trajnostnega razvoja obalnega pasu je sicer po Gantarjevih še zlasti pomembna krepitev gospodarske dejavnosti, turizma, transporta in ribištva. Turizem pa je neposredno povezan s potrebo po ohranjanju in zagotavljanju čistega okolja in trajnostnega upravljanja obalnega prostora, je opozoril in dodal, da je potrebno izboljšati kakovost javne infrastrukture in zmanjševati stopnjo onesnaženosti voda ter naseljevanje na obali.
To namreč vse neposredno vpliva na kakovost kopalnih voda v morju, je poudaril. "Z nekim pospešenim razvojem obalnih območij bi lahko uničili prav tiste vrednote, ki turiste in druge obiskovalce privlačijo v jadransko-jonski prostor," je pojasnil. Dodal je še, da bi bilo potrebno kulturne in turistične aktivnosti razširiti tudi na zaledni prostor, ne le na obalnem območju.
Sicer pa je Gantar prepričan, da Jadransko morje ponuja veliko možnosti za razvoj, da pa določeni potenciali še niso razviti v zadostni meri. "Gre za izjemno privlačno regijo, ki omogoča pester turistični, pa tudi splošno-gospodarski in kulturni razvoj," je še dejal predsednik DZ v Bariju.
