Študija je zajemala 4886 oseb, ki so bile v sredini osemdesetih stare okoli osemnajst let. Vsi so podpisali, da se strinjajo s sodelovanjem, tisti v „rizični skupini“ pa tudi potrdilo o predanosti slabim navadam. Dvajset let kasneje je 1080 oseb umrlo, od tega je 431 ljudi podleglo kardiovaskularnim boleznim, 318 raku, 331 pa zaradi drugih vzrokov.
Podvrženost boleznim in prezgodnji smrti se je pri "nezdravi skupini“ občutno večala z vsakim dodatnim letom nezdravega življenja.
"Da bi lahko popolnoma razumeli učinek tveganega obnašanja na posameznikovo zdravje je nujno še dodatno preučiti učinke posameznih škodljivih navad,“ je dejala ena od vodij raziskave Elisabeth Kvaavik z univerze v Oslu.
Sicer v raziskavi pod tvegano obnašanje spada kajenje, uživanje sadja in zelenjave manj kot trikrat dnevno, manj kot dve uri fizične aktivnosti na teden ter pitje več kot 0,12 litra alkohola tedensko za ženske, medtem ko so si moški lahko privoščili tudi kakšno kapljico več.
