Kaj si najbolj želite pred povratno tekmo z Interjem?
Najboljše vzdušje na štadionu Camp Nou v zgodovini in da ne bo noben sedež ostal prazen. Upam, da bodo igralci Interja v teh devetdesetih minutah zasovražili, da so profesionalni nogometaši. A nočem, da se to narobe interpretira. Ne želim nobenega nasilja, samo to, da nas navijači tako močno spodbujajo, da bo to v nogometaših Interja sprožilo spoštovanje.
Z navijači ste zelo povezani.
To nam zelo pomaga. Kar vidimo te dni, nam daje še več moči. Ne spomnim se, da bi imeli kdaj tak ambient kot zdaj. Ljudje v Barceloni so blizu nas, navdušeni in samozavestni. Zelo sem ponosen na njih.
Kje črpata samozavest, da ste tako prepričani, da se boste uvrstili v finale?
V vseh rezultatih, ki smo jih dosegli v zadnjem letu in pol, v vseh zmagah na domačem igrišču in v naši visoki ravni igre. To nam dovoljuje, da sanjamo o finalu.
Boste kaj spremenili svojo taktiko?
Ne. Na igrišče bomo odšli, da prikažemo našo igro v takšnem ritmu, kot nam ustreza.
Kaj pričakujete od Interja?
Enako kot na prvi tekmi. Poskušali nas bodo ustaviti s svojimi orožji, da nam preprečijo razviti našo igro. Toda igralo se bo na štadionu Camp Nou, kjer so razsežnosti igrišča precej večje, trava je krajša in na njej žoga potuje precej hitreje. Zelo težko nas bo ustaviti.
Kako se boste odzvali na morebitno provokacije Joseja Mourinha?
Ko se bo tekma enkrat začela, bo Mourinho samo na klopi in ne bo mogel ničesar storiti, saj bomo na igrišču igrali enajst na enajst. Ob tako visokih pričakovanjih in samozavesti lahko pride do prevelikega pritiska na igralce.
Kako boste to preprečili?
Čeprav je pritisk velik, ne smemo zmanjševati naših želja. Tudi če Inter zabije gol, se ne smemo ustaviti. Moramo biti ambiciozni in dati čim več golov. Vsak igralec si želi igrati na takšnih tekmah in v užitek nam je, da imamo možnost, da igramo v finalu lige prvakov.
Na štadionu se obeta veličastna koreografija, igralci ste posneli poseben promocijski video, klub pa vse navijače poziva, naj pridejo na tekmo z dresi.
To se mi ni še nikoli zgodilo, a tudi moji starši in brat so me prosili, naj jim prinesem moje letošnje drese s številko 3, da bodo lahko z njimi prišli na tekmo.
Povzeto po sport.es