Minister Zalar je namreč minuli teden začasno predsednico vrhovnega sodišča zaprosil za obrazložitev mnenja o kandidatu za predsednika tega sodišča Marku Šorliju. Zalar je namreč v postopku imenovanja predsednika vrhovnega sodišča - na katerega se je prijavil le Šorli - prejel mnenji sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča.
Medtem ko je sodni svet Šorlijevo kandidaturo 4. marca podprl, pa je vrhovni sodniki na občni seji 11. februarja niso podprli. Zalar je v dopisu Jelenc Puklavčevi opozoril, da je sodni svet svojo odločitev utemeljil, medtem ko je vrhovni sodniki niso.
Kot navaja Zalar, poslovnik vrhovnega sodišča sicer ne določa, da mora biti mnenje obrazloženo, a po mnenju ministrstva za pravosodje za takšno obrazložitev ni nobenih ovir, "prej nasprotno". Za razlago pravne narave mnenja je ključno, da je lahko mnenje le argumentacija o nečem, ne pa zgolj podatek o glasovanju, je v dopisu zapisal Zalar.
Kot je še dodal, je ministru, če ne razpolaga z obrazloženim mnenjem, do katerega bi se lahko opredelil, onemogočeno izvrševanje njegovih zakonskih pristojnosti v postopku imenovanja predsednika vrhovnega sodišča. Zato je začasno predsednico zaprosil, naj ga seznani z obrazloženim mnenjem.
Jelenc Puklavčeva pa je v današnjem odgovoru ministru Zalarju zapisala, da občna seja ni oblikovala razlogov za mnenje o kandidatu, zato jih ne more sporočiti. Brez podlage je po njenih navedbah tudi Zalarjevo pričakovanje, da bi naknadno ugotavljali in utemeljevali razloge začasna predsednica ali celo vrhovni sodniki.
Ti so se do kandidata opredelili s tajnim glasovanjem, katerega rezultat je bil, da Šorlija ne podpirajo. "Zato je na podlagi izglasovane odločitve, da kandidat ni dobil podpore, v nadaljnjem postopku relevantno le mnenje občne seje, kot je bilo že sporočeno," je v odgovoru ministru Zalarju še zapisala začasna predsednica vrhovnega sodišča.
