"V razmerah eksogeno dane denarne politike je odgovornost osrediščena na fiskalni politiki. Proračunski primanjkljaji reda velikosti šest odstotkov, kot si jih privošči Slovenija, in enormna povečanja javnega dolga za več kot 50 odstotkov v letu 2009 so nevzdržna in vodijo v javnofinančni zlom," je za STA pojasnil Brščič.

Edina olajševalna okoliščina Slovenije je po njegovih navedbah ta, da je bilo začetno stanje javnega dolga v letu 2008 s 23,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) obvladljivo.

"Dinamika povečevanja javnega dolga pri nas pa je pogubna. Grško sporočilo Sloveniji je jasno. Čas je za vrnitev konservativno vodenih javnih financ, brez proračunskih primanjkljajev in rastočega javnega dolga. Za to pa je potreben radikalen zasuk v fiskalni miselnosti, opustitev keynesianske utopije in prilagoditev javne porabe zmožnostim gospodarstva. Podobno kot Grčija tudi Slovenija ne more potrošiti več kot ustvari," še pravi.

Brščič je sicer mnenja, da so strahovi, povezani z grško dolžniško krizo, pretirani. "Zlovešče napovedi o koncu evrskega denarnega območja so neosnovane," je ocenil v odzivu na današnjo prošnjo močno zadolžene Grčije za finančno pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Po njegovem mnenju primarna žrtev ne bo evro, ampak lastniki grških dolžniških papirjev in pa seveda državljani Grčije, obremenjeni z visokim javnim dolgom. Jasno je, da šibko grško gospodarstvo ne bo moglo odplačati več kot 300 milijard evrov javnega dolga, zato bo verjetno potreben dogovor z upniki o delnem odpisu dolgov, dodaja.

"Alternativa je razglasitev plačilne insolventnosti, kar pa si država, ki želi ostati del globalnega finančnega sveta, težko privošči," pojasnjuje in dodaja, da pa bi upoštevajoč kreditno izpostavljenost evropskih bank kot upnic Grčije nevračilo dolgov lahko zamajalo stabilnost bančnega sistema.

Sam sicer nasprotuje multilateralnemu ad-hoc reševanju grške dolžniške krize oziroma poizkusom, da bi se posledice neodgovorne fiskalne in kreditne politike Grčije in njenih upnic prevalile na vse evropske državljane. Rešitev grške krize je izključna odgovornost grške vlade in upnikov, ki so nekritično kreditno podpirali neodgovorno fiskalno politiko Grčije, poudarja Brščič.