Hrvaška policija je 19. aprila nekaj pred polnočjo na mejnem prehodu Bajakovo Franca Kosa aretirala. Razlog za aretacijo je bila Interpolova t.i. rdeča tiralica. Franc Kos se je na Hrvaško iz Srbije pripeljal z avtobusom. Osumljenca so prepeljali k preiskovalnemu sodniku v Vukovar. Franc Kos čaka, da ga bodo hrvaške oblasti predale oblastem Bosne in Hercegovine.

Za tehničnim opisom aretacije Franca Kosa se skriva najbolj mračno poglavje evropske zgodovine po drugi svetovni vojni. Organi pregona v Bosni in Hercegovini sumijo, da je Franc Kos leta 1995 sodeloval pri zločinih, ki so jih enote pod poveljstvom generala Ratka Mladića izvedle v Srebrenici. Beseda genocid ne pove tistega, kar povedo fotografije srebreniškega pokopališča. Ne pove tistega, kar lahko opazi oko, ko se sprehodi po dolgih, v kamen vklesanih imenih žrtev na pokopališču. Beseda genocid ne pove tistega, kar povedo videoposnetki likvidacij. Beseda genocid ne pove tistega, kar povedo pričevanja ljudi. Pričevanja, fotografije in video pa ne povedo tistega, kar se je v resnici dogajalo na ozemlju, ki naj bi bilo pod nadzorom Združenih narodov in kjer naj bi mednarodna skupnost zagotavljala varnost bosanskim ljudem.

Tisoč umorov

Dokumenti haaškega tribunala Kosa omenjajo na več mestih. V nepregledni količini dokumentacije se je Kosovo ime prvič pojavilo julija 1996. Omenjajo ga kot pripadnika 10. diverzantskega odreda Vojske Republike srbske oziroma kot poveljnika t.i. bijeljinskega voda. Kosa je najbolj obremenil pripadnik 10. diverzantskega odreda Dražen Erdemović, sicer bosanski Hrvat, ki je bil sprva obtoženec haaškega tribunala, po relativno blagi obsodbi pa je nastopal kot zaščitena priča tožilstva. 10. diverzantski odred, katerega pripadnik je bil Kos v času genocida v Srebrenici, je ena najbolj brutalnih vojaških enot, ki so delovale na ozemlju nekdanje Jugoslavije; po ocenah naj bi pripadniki 10. diverzantskega odreda v okolici Srebrenice pobili več kot tisoč ljudi.

Julija letos bo minilo natanko petnajst let od genocida v Srebrenici. Poldrugo desetletje je trajalo, da je bil Franc Kos, Slovenac, kot so mu rekli, prijet. Sarajevo je tiralico za Francem Kosom razpisalo avgusta 2008.

V začetku letošnjega leta so bosanski organi odkrivanja in pregona poskušali Kosa aretirati, a jim je na veliko ogorčenje bosanske javnosti pobegnil. Ob tem so se pojavile špekulacije, da se je Kos, ki je živel v Bijeljini, na meji med Bosno in Srbijo, izmaknil, ker ga je ščitila služba državne varnosti, zvesta predsedniku vlade Republike srbske Miloradu Dodiku. Kosu naj bi pri begu pomagal tudi pripadnik zloglasnega odreda Zijad Žigić, sicer Bošnjak po narodnosti. Žigić je v nastopu za sarajevsko Federalno televizijo povedal, da so bili pripadniki 10. diverzantskega odreda plačanci. Plačilo naj bi bilo odvisno od števila izvedenih umorov.

Po dostopnih podatkih je 10. diverzantski odred sestavljalo okoli 70 vojakov srbske, hrvaške, bošnjaške in slovenske narodnosti.

Februarja letos so bosanski organi za notranje zadeve prijeli tri pripadnike 10. diverzantskega odreda. Odred je vodil Milorad Pelemiš, ki danes živi v Beogradu.

Po nekaterih podatkih naj bi se Kos v Bijeljini ukvarjal s kleparstvom, po drugih pa z vodovodnimi deli. Sarajevska Federalna televizija je Kosa izsledila že pred leti in pokazala njegovo za bosanske razmere precej veliko hišo, a javno razkritje kraja njegovega bivališča ni pospešilo njegove aretacije.

Delaven, priden, hiperaktiven

Franc Kos je ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let delal v enem od komunalnih podjetij na Celjskem. Ima osnovnošolsko izobrazbo. Ljudje, ki so ga poznali, pravijo, da je bil hiperaktiven in bi lahko brez težav delal tudi po dva ali tri dni skupaj. Bil je pobiralec odpadkov, njegove delovne naloge so vključevale praznjenje zabojnikov za smeti. Človek iz podjetja, v katerem je delal, ga je opisal kot "surferja na smetarskem kamionu". Veljal je za delavnega in pridnega, nekdanji sodelavci ga kot delavca ocenjujejo pozitivno, čeprav je bil poseben. Menda je na delovno mesto prihajal z večjim nožem in sodelavcem govoril: "Te bom piknil!" Pred letom 1992 je odpotoval na Hrvaško; želel se je vključiti v hrvaško vojsko. Pričakoval je, da bo služenje v hrvaški vojski dobro plačano, vendar ga hrvaška vojska ni sprejela in razočaran se je vrnil v Slovenijo. Ob koncu leta 1992 je, ne da bi komurkoli povedal, da odhaja, izginil. V komunalnem podjetju Simbio še vedno hranijo njegovo delavsko knjižico. Doma je bil iz Šmarij pri Jelšah.

Skica psihološkega profila

"10. diverzantski odred so sestavljali ljudje z družbenega dna in so izvajali najhujše zločine," pravi Jelko Kacin, evropski poslanec, ki je pomemben del svojega delovanja v evropskem parlamentu namenil Srebrenici. Podrobnosti o Francu Kosu mu je predstavil bošnjaški zgodovinar Avdo Huseinović, ki je julija lani v tovarni akumulatorjev v Potočarih pri Srebrenici, kjer je bil med vojno štab nesposobnega nizozemskega bataljona Združenih narodov, predaval na znanstvenem simpoziju o genocidu v BiH.

Podrobnosti o delovanju 10. diverzantskega odreda bodo najverjetneje razkrite na sojenju Francu Kosu v Sarajevu. Če bo obtožnica vložena, se bo sojenje odvijalo na Sodišču BiH, ki ga sestavljajo sodniki in tožilci iz Bosne in Hercegovine ter mednarodne skupnosti, v veliki meri pa se ukvarja z vojnimi zločini. Sodišče BiH se ukvarja s tistimi vojnimi zločini, ki jih na haaškem tribunalu zaradi časovnih omejitev ne bodo mogli obravnavati. Med sodniki Sodišča BiH sta tudi dva Slovenca, Mitja Kozamernik in Marjan Pogačnik.

Psiholog dr. Peter Umek, profesor kriminalistične psihologije, pravi, da lahko o razlogih za domnevna Kosova dejanja zgolj ugiba. Pravi, da je na voljo premalo podatkov o siceršnjem življenju osumljenca. "Kot kaže, je imel vseeno dovolj zadržkov, da je v normalni situaciji uspel brzdati svojo agresijo. V vojni, kjer je vse dovoljeno, pa je bilo očitno drugače," pravi Umek.