Po trinajsturni razpravi pred odločanjem so interpelacijo podprli poslanci iz vrst opozicijskih SDS, SLS in SNS, ki so bili tudi njeni pobudniki. Ministrico je podprlo 40 poslancev koalicijskih SD, LDS, Zares in DeSUS, medtem ko se je devet poslancev vzdržalo in ministrici ni izreklo podpore pa tudi ni glasovalo za njeno nezaupnico.

Med njimi so bili trije poslanci koalicijskega Zaresa (Franci Kek, Alojz Potočnik in Vito Rožej), pet poslancev DeSUS (Joško Godec, Franc Jurša, Vasja Klavora, Anton Urh in Matjaž Zanoškar) ter poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz.

Razlog za nepodporo med nekaterimi poslanci koalicijskih strank naj bi tičal v še vedno neodgovorjenem vprašanju, ali je bila najemna pogodba za Nacionalni preiskovalni urad dovolj gospodarna in transparentna.

Poslanci Zaresa so namreč želeli pridobiti pogodbo o finančnem lizingu med podjetjema Ram Invest in Hypo Leasing, a lastnik podjetja Igor Pogačar danes dokumenta ni želel razkriti. Zato se je nekaj poslancev koalicijskih strank odločilo, da Kresalovi ob glasovanju ne namenijo podpore, a tudi ne glasujejo za njeno razrešitev.

Ministrica Kresalova pa je po izglasovani zaupnici izrazila zadovoljstvo, ker interpelacija ni uspela. "Moji kolegi je niso podprli in to je dober rezultat," je dejala. Zato tudi dejstva, da se je nekaj poslancev koalicije vzdržalo glasovanja, ne vidi kot nezaupnico. "Morda ima kdo še kakšno odprto vprašanje, a očitno ne tako veliko, da bi podprli interpelacijo".

Glede interpelacije sicer Kresalova ocenjuje, da njeni predlagatelji danes niso povedali nič novega, temveč so vztrajali pri "enih in istih floskulah in insinuacijah". Današnja razprava pa po njenih besedah pomeni resno nižanje standardov komunikacije, "raven, ki so si jo dovolili predlagatelji, je res pod vsako mejo dostojnosti in primernosti".

Poslanci Zaresa so po današnji razpravi prepričani, da vprašanje najemanja poslovnih prostorov za potrebe državnih organov predstavlja resen problem. Zato so na predsednika vlade Boruta Pahorja naslovili dopis, v katerem mu predlagajo, naj izvede strokovno in neodvisno raziskavo vseh okoliščin sklenitve najema poslovnih prostorov za potrebe NPU.

V Zaresu pričakujejo tudi analizo najemnih pogodb za poslovne prostore vseh ministrstev in drugih državnih organov. Pahor pa naj bi znotraj koalicije in vlade zagotovil podporo čimprejšnji ustanovitvi javnega sklada za upravljanje z nepremičnim premoženjem. Na ta način naj bi dosegli gospodarno najemanje poslovnih prostorov iz enega mesta, transparentno in po enotnih merilih, menijo v Zaresu.

Interpelacijo zoper Kresalovo so sicer vložili poslanci SDS, SLS in SNS. Menili so, da bi bilo veliko gospodarneje, če bi ministrstvo za NPU najelo prostore na Litostrojski cesti, ker naj bi bil njihov najem cenejši, poleg tega pa bi, vsaj tako zatrjuje prejšnji minister Dragutin Mate, po 20 letih prišli v last ministrstva.

Glede afere Baričevič pa so opozicijski poslanci Kresalovi očitali klientelistično in politično ravnanje, saj naj bi politično posegala v preiskavo afere. Prav tako naj bi bila njena stranka povezana z nekaterimi postopki vrnitve psov lastnikom.

V današnji razpravi so sicer nekateri opozicijski poslanci napovedali tudi možnost vložitve nove interpelacije zoper Kresalovo ter poudarjali upravičenost vložene kazenske ovadbe zoper njo.

Pred glasovanjem

Ministrica Kresalova se je odzvala na vrsto očitkov iz razprave in jih vse označila kot neutemeljene. Poudarila je, da je kot ministrica dosledno spoštovala zakone ter racionalnost in transparentnost. Tudi glede najema stavbe za Nacionalni preiskovalni urad, na katerega je danes letelo največ očitkov, je zatrdila, da je na koncu sprejela pravilno, racionalno, zakonito in tudi načelno odločitev.

Kresalova je sicer opozorila na raven današnje razprave, ki je pokazala, da je slovenska politika globoko padla. "Bojim se, da totalitarističen in do individualnih razlik sovražen govor ne obeta nič dobrega. To mračnjaštvo Sloveniji ne obeta nič dobrega. In tega nas je res lahko vse strah," je poslance nagovorila ministrica.

S svojimi odgovori sicer ni prepričala pobudnikov interpelacije, poslancev opozicijskih SDS, SLS in SNS, ki so prepričani, da Kresalova ni ovrgla sumov o klientelističnem ravnanju in zlorabi uradnega položaja.

Vseh odgovorov glede očitkov, povezanih z najemom prostorov za NPU pa danes niso dobili niti v koalicijski Zares. Kot je dejala Cveta Zalokar Oražem, še vedno ostaja odprto vprašanje, ali država kupuje omenjeni objekt tako, da z najemnino pokriva stroške lizinga podjetju Ram Invest, ter ali je tak način najbolj gospodaren za državo.

V Zaresu namreč niso dobili pogodbe med Ram Investom in Hypo Leasingom, ki so jo zahtevali, da bi razjasnili nekatera odprta vprašanja. Krivde za to sicer po besedah Zalokar Oražmove ne nosi le Kresalova, temveč predvsem latnik Ram Investa Igor Pogačar, ki tega dokumenta ni želel razkriti.

Kresalova bo najverjetneje ostala ministrica

Kot pravijo naši viri v državnem zboru, naj bi Katarina Kresal danes vendarle ostala na mestu ministrice za notranje zadeve. Viri namreč ocenjujejo, da opozicija ne bo zbrala dovolj glasov za interpelacijo.

Sicer pri DeSUS-u načeloma ne podpirajo Kresalove, prav tako glede glasovanja za ali proti interpelaciji še niso prepričani v stranki Zares. Neuradni viri ocenjujejo, da bo Kresalova ostala na položaju, saj opozicija ne bo zbrala zadostnih 46 glasov za uspešno interpelacijo.

Poslanci Zaresa in DeSUS pričakujejo pojasnila

Kot je za STA pojasnila vodja poslanske skupine Zaresa Cveta Zalokar Oražem, v poslanski skupini od ministrice Kresalove zahtevajo vpogled v pogodbo med podjetjem Ram Invest in Hypo Leasingom, v kateri je natančno definirana višina obroka in njihovo število. Zanima jih tudi natančni znesek finančnega zneska Ram Investa v projekt Nacionalnega preiskovalnega urada.

"To je pomembno vprašanje, ne ker bi želeli povzročati težave ministrici, ampak zaradi verodostojnosti koalicije in tudi stranke Zares," pravi Zalokar Oražmova. Odgovore na ta vprašanja pričakujejo do konca današnje razprave. Če bodo dokumenti demantirali njihove dvome, pri njihovi nepodpori interpelaciji ne bo nobenih dilem. Če pa zahtevanih podatkov ne bodo dobili, obstaja možnosti, da se bo nekaj poslancev Zaresa pri glasovanju vzdržalo, je napovedala Zalokar Oražmova.

Po neuradnih podatkih sicer ministrstvo za notranje zadeve teh dokumentov ne namerava posredovati, saj naj bi šlo za poslovno skrivnost. Več o tem si preberite spodaj.

Tudi nekateri poslanci DeSUS pričakujejo dodatne informacije. Kot je v razpravi dejal Franc Jurša, ga zanima predvsem vložek, ki ga je Ram Invest vložil v objekt NPU. Lastnik podjetja Igor Pogačar je namreč pojasnil, da je v objekt vložil med 20 in 30 odstotkov lastnih sredstev, ta trditev pa je po besedah poslanca DeSUS na trhlih temeljih. "Pri takem denarju to ni majhna razlika, saj gre za več milijon evrov," poudarja Jurša in dodaja, da bo njegova odločitev odvisna od odgovorov Kresalove.

V bran ministrici pa so stopili poslanci SD in LDS. Po besedah Darje Lavtižar Bebler (SD) so vsi razlogi za interpelacijo in "domnevni navidezni argumenti" zanjo zelo neprepričljivi. "Še bolj pa me motijo laži na strani predlagateljev," pravi poslanka, ki opoziciji očita, da so izrekli mnogo laži v zvezi s stavbo na Litostrojski. "Zatrjujete celo, da je ta, sicer nezakonita investicija, bolj smotrna in bolj gospodarna od konkretnega najema na Dimičevi, prezrli pa ste stališče in mnenje računskega sodišča, ki pravi, da je takšna pogodba nična."

Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic pa je na očitke opozicije glede nepremičninskih poslov odgovoril s predstavitvijo mreže oz. "hobotnice", ki kaže na nepremičninske in gradbene posle prejšnje vlade oziroma sedaj največje opozicijske stranke SDS. V "hobotnici" je prikazal posle SDS s podjetjem Imos, ki je bilo tudi donator SDS.

Med posli je Sajovic navedel tudi stavbo za ministrstvo za notranje zadeve na Litostrojski, Onkološki inštitut in Pediatrična kliniko. Vrednost vseh poslov je znašala več kot 186 milijonov evrov, je še navedel Sajovic.

Poslanci opozicije so po drugi strani Kresalovi očitali sum zlorabe uradnega položaja pri najemu stavbe NPU ter jo pozivali k odstopu. Jožef Jerovšek (SDS) je izrazil tudi začudenje nad ravnanjem predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je podprl Kresalovo. Pri tem je po njegovih besedah šlo za "pritiske centrov moči iz ozadja". "Zaradi tega, ker je popolnoma jasno, da je tu šlo za zlorabo položaja in da gre za jasen koruptivni primer, je tudi del koalicije danes v zadregi," ocenjuje Jerovšek.

Kresalova zavrnila več očitkov

Poslanci opozicije na eni ter ministrica za notranje zadeve in poslanci koalicije na drugi strani v DZ še naprej soočajo stališča o očitkih, ki jih na Katarino Kresal naslavlja opozicija v interpelaciji. Opozicija Kresalovi očita klientelistično ravnanje pri najemu prostorov za NPU in bulmastifih, medtem ko Kresalova očitke zavrača.

V odgovoru na očitke, ki so jo nanjo v razpravi naslavljali poslanci SDS, SLS in SNS, je ministrica glede preiskave afere bulmastifi povedala, da je bila o preiskavi obveščena v skladu z utečeno prakso, ki je obstajala že pred vsemi njenimi predhodniki. Zanikala je tudi, da policija ni preverila kamer: "Pregledana je bila vsa okolica. Ugotovljeno je bilo, da je edino na stanovanjski hiši Oražmova ulica 9 videonadzorni sistem, ki pa pokriva le dvorišče te hiše."

Po njenem ne držijo navedbe opozicije, da bi ministrstvo z najemom stavbe na Litostrojski, kamor je nameraval ministrstvo in nekatere njegove urade sprva preseliti minister Dragutin Mate, rešila vse težave z najemninami. Veliko uradov, ki sodijo pod okrilje ministrstva, bi namreč po njenem še vedno ostalo zunaj. Opozorila je tudi, da bi najem prostorov na Litostrojski v 20 letih ministrstvo stal več, kot če se ministrstvo ne seli, istočasno pa najame tudi prostore za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na Dimičevi.

Opozorila je, da lastnik Ram Investa Igor Pogačar stavbe na Dimičevi ni kupil brez vsakršnega vložka, saj da je moral ob sklenitvi pogodbe za leasing položiti 30 odstotkov kupnine.

Razkritje zaupnih podatkov o NPU?

Poslanec SDS Zvonko Černač pa je med drugim opozoril, da bodo v stavbi NPU "inštalirani najsodobnejši elektronski sistemi", pri tem pa ima v zasebni stavbi pravico do vstopa podjetje Ram Invest oziroma lastnik Igor Pogačar.

Notranja ministrica Kresalova ga je nato obtožila, da je s temi besedami razkril podatek o lokaciji nadzornega centra, ki ga je kot predsednik parlamentarne nadzorne komisije dobil ob nadzoru Uprave kriminalistične policije. To je po njenem škandalozno. Vendar pa je poslanec SDS to zavrnil in pojasnil, da je podatek s svojim odzivom razkrila prav Kresalova.

V razpravi so poslanci opozicije interpelacijo podpirali, v SD in LDS zavračali, v DeSUS in Zares pa enotnega mnenja niso predstavili.

Vito Rožej (Zares) je tako med drugim dejal, da ga doslej predstavljeni argumenti predlagateljev interpelacije niso prepričali, prav tako pa ga pušča v dvomu "neprepričljivo podajanje protiargumentov s strani gospe ministrice".

Poslanec SLS Radovan Žerjav pa je poudaril je, da če bi bil objekt na Litostrojski tako nevaren, kot opozarjajo na MNZ, se v bližini novih objektov ne bi smelo graditi. Možnosti sta torej dve - ali objekt ni nevaren ali pa je nevaren tako, da ga je treba zapreti. "Glede na to, da se pa sliši, da se v ta objekt seli ravno ministrstvo za okolje, je odgovor na dlani," je dejal Žerjav.

Anton Urh (DeSUS) pa je dejal, da koalicijski sporazum sicer res govori, da koalicijski poslanci ne podpirajo interpelacije s strani nasprotne strani. "Ko pa gre interpelacija v tej smeri, da nekaj ni bilo prav narejeno, je pa stvar popolnoma drugačna," je opozoril. Če se bo dokazalo to, kar je predmet interpelacije, potem Urh ne vidi smisla v interpelaciji, saj bi morala ministrica odstopiti sama.

Stranki SD in LDS interpelacije proti Kresalovi ne bosta podprli

V nadaljevanju razprave o interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal svoja stališča predstavljajo poslanske skupine. V SD in LDS so napovedali, da interpelacije ne bodo podprli, ker je ministrica dovolj dobro odgovorila na obtožbe predlagateljev, v SNS, ki so tudi predlagatelji interpelacije, pa interpelaciji seveda napovedujejo podporo.

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je ocenil, da je šlo v primeru Baričevič za namerno preprečevanje in usmerjanje preiskave. Kot je dejal, ima namreč informacije, da je bila prva naloga policije pri preiskavi predvsem ta, da ugotovi, kdo je v javnost posredoval slike mrtvega Baričeviča.

Pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) po njegovem ni šlo za dejanje v zadnjem trenutku, ampak za strogo nadzorovano in premišljeno akcijo. "Stekla v stavbi so namreč neprebojna. V kolikor se ne bi vedelo, da se bo prostore uporabljalo za neko točno določeno zadevo, takšnih stekel ne bi vgrajevali," je dejal. Pri NPU pa se mu zdi zanimivo to, da je po njegovih informacijah osnovni obrok mesečnega najema med Ram Investom in Hypo Leasingom znašal 86.000, nato "pa so ga dogovorno dvignili na 125.000 evrov mesečno, da bi bilo videti malo bolje".

Za Toneta Anderliča (LDS) je interpelacija skupek navedb, insinuacij, sprevrženih trditev in obrazložitev, ki mejijo na grobe insinuacije. Namen predlagateljev interpelacije je po njegovem permanentno vršiti pritisk na slovensko javnost, ji dopovedovati, kako bi sami delali bolje, in to ne glede na ceno, in "ne glede na to, da je v tem času ta vlada vendarle pokazala odločnost tudi pri nekaterih ukrepih, ki so v korist državljanov in državljank".

Pri primeru Baričevič po njegovem ne gre za notranjepolitični problem, kot trdi opozicija, ampak za tragedijo. Opozoril je, da je sam prvi zahteval, da se primer razišče. "Ne morem pa zahtevati, da organi pregona najdejo rezultate, za katere bi nekateri mislili, da jih je treba najti," je dejal. Glede najetja prostorov za NPU se Anderlič strinja, da je treba javnosti pokazati vse številke, da se lahko ta prepriča, da je šlo za racionalno ravnanje.

Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je ocenil, da je v interpelaciji navedenih veliko hudih obtožb, ki pa niso podkrepljene z dokazi. Tudi zato gre pri predlogu bolj kot za interpelacijo, za politični obračun s ciljem diskreditirati najprej posameznega ministra, nato še predsednika vlade, posredno pa vlado kot celoto, je dejal.

Glede očitkov predlagateljev, da dežurni sodnik in tožilec tudi zaradi vplivanja ministrice nista bila obveščena o sumu spolne zlorabe psov, je Potrč navedel podatek, da je v zadnjih desetih letih policija zabeležila 300 primerov suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali, "preiskovalni sodnik, ki je bil o teh možnostih obveščen, pa se ogleda kraja ali živali ni udeležil niti enkrat".

Pri najemu prostorov za NPU pa v poslanski skupini SD ocenjujejo, da je ta ob upoštevanju enakih kriterijev, to je opremljenih poslovnih prostorov in garažnih mest, finančno celo ugodnejši od prostorov na Litostrojski.

V SDS in SLS bodo interpelacijo podprli

V SDS in SLS so napovedali, da bodo interpelacijo podprli, v poslanskih skupinah Zares in DeSUS pa od ministrice v razpravi pričakujejo dodatna pojasnila glede najema stavbe NPU.

Vinko Gorenak (SDS) je med drugim izpostavil, da je 13,03 evra za kvadratni meter stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), kolikor stane najem stavbe, sicer spodobna cena, vendar za pisarniške prostore, in ne za kleti in garaže. Objekt na Dimičevi pa ima 4500 kvadratnih metrov parkirišč in kleti, torej 40 odstotkov stavbe, je opozoril Gorenak.

Povedal je tudi, da celo dokumentacija lastnika Ram Investa Igorja Pogačarja priča o tem, da bi mu potem, ko bi Hypo Leasingu, ki je lastnik stavbe NPU, 20 let mesečno plačeval po 125.000 evrov, ostalo 2.600.000 evrov presežka oz. razlike med najemnino in obrokom leasinga. Razlika bo torej šla v žep zasebnika, pri čemer bo njegova ostala tudi stavba, je opozoril.

Poslanka Zares Cvetka Zalokar Oražem pa je dejala, da v zvezi z oškodovanjem javnih financ, korupcijo in klientelizmom ministrice pri najemu poslovnih prostorov za NPU poslanci Zares niso bili povsem zadovoljni s pisnim odgovorom v zvezi s tem. V tem trenutku tako ne razpolagajo z dovolj podatki, da bi si lahko oblikovali verodostojno mnenje o zadevi.

Poslanka zato pričakuje, da bodo do konca današnje razprave takšne podatke pridobili in da bodo na osnovi njih oblikovali dokončno stališče. Kot je poudarila, se v Zares ne želijo opredeljevati zgolj na osnovi koalicijske zaveze in lojalnosti ali na podlagi zgolj političnih zavez, prav tako pa se ne želijo odločiti le na podlagi sumov. Preostale obtožbe iz interpelacije je sicer Zalokar Oražmova ocenila za absurdne.

Po besedah poslanca SLS Gvida Kresa država z ministrico Kresalovo kupuje stavbo njenemu prijatelju. Dejstvo, da je najemnina za stavbo NPU na Dimičevi ulici še vedno bistveno višja od lizing obroka, pa se Kresu zdi "skrajno neracionalno in negospodarno". V ozadju je po njegovem vse kaj drugega, kot skrb za gospodarsko ravnanje z javnimi financami. "Torej ovinkarjenje z davkoplačevalskim denarjem v zasebne žepe," je dejal.

Napovedal je, da bodo v poslanski skupini glasovali za interpelacijo, pričakujejo pa tudi, da bodo podobno storili tisti, ki javno napovedujejo, da ministrice ne bodo podprli. Uspeh današnje interpelacije bi bil po njegovih besedah prvi korak k temu, da bi "državljanom povrnili vero v pravno državo".

Poslanec Anton Urh je v imenu poslanske skupine DeSUS povedal, da stališče poslanske skupine DeSUS ni enotno. "Naša poslanska skupina bo skrbno spremljala današnjo razpravo in verjamem, da bomo poslanci tekom razprave dobili odgovore, ki bodo odločilni pri glasovanju," je dejal.

Urh ni posebej govoril o primeru Baričevič. Je pa povedal, da ne more mimo dejstva, da je ministrica dala javnosti na vpogled vso dokumentacijo z vsemi pogodbami in listinami glede najema stavbe NPU. To je po njegovih besedah še en dokaz, da je ministrica razkrila svoje postopanje in da nima česa skrivati. Prav tako je bila razkrita dokumentacija na relaciji Ram Invest - Hypo Leasing, kar dodatno izkazuje željo ministrice po razjasnitvi zadeve, je še povedal Urh.

Ministrica je zavrnila vse očitke iz interpelacije, v DZ pa jo je podprl tudi Pahor

Notranja ministrica Katarina Kresal je v uvodu današnje razprave o interpelaciji ponovno zavrnila vse očitke, ki ji jih očitajo predlagatelji interpelacije, poslanci opozicije. Še pred tem jo je v nastopu pred poslanci podprl tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki je dejal, da za ravnanja svojih podrejenih sprejema vso odgovornost.

Kresalova je v svojem uvodnem nastopu dejala, da predlagatelji interpelacije za očitke nimajo nobenih argumentov in dokazov. Interpelacija je po njenem polna diskvalifikacij in diskreditacij, tudi nje osebno. "Podlaga za obtožbo sem jaz sama, vendar ne kot ministrica za notranje zadeve, ampak jaz kot Katarina Kresal," je dejala in opozicijskim poslancem očitala, da je na odgovornost niso poklicali zaradi njene funkcije, ampak zato, "ker sem takšna kot sem, ker sem".

V aferi Baričevič je bila njena krivda po njenem določena že vnaprej, vendar ne zato, ker bi kot notranja ministrica res vplivala na preiskavo zadeve, ali ker bi bila sama vpletena vanjo, ampak zgolj zato, ker je Baričeviča poznala in ker je bil njegov odvetnik njen življenjski partner.

V dokazovanju, da ni vplivala na preiskavo, je poudarila, da tega, da ni mogoče dokazati spolne zlorabe psov, ni ugotovila policija, ampak veterinarska stroka. Tudi to, da se preiskava zaradi mučenja psa ustavi, po njenem ni odločila policija, pač pa tožilstvo. Glede očitkov, da dežurni preiskovalni sodnik in tožilec nista bila pravilno obveščena o spolni zlorabi psov, pa je navedla statistiko, ki po njenem kaže, da se preiskovalni sodnik in tožilec kraja dogodka ne udeležita niti takrat, ko gre za posilstvo.

Glede glavnega očitka opozicije, negospodarnosti pri najemu stavbe za Nacionalni preiskovalni urad od podjetja Ram Invest, je pojasnila, da je pogodba o najemu javnosti na voljo že nekaj časa, vendar do zdaj še nihče ni odkril nobene nepravilnosti. "Namesto tega številke govorijo, da je to eden najbolj ugodnih najemom države," je dejala.

Ponovila je, da je bila stavba izbrana na trgu med več ponudbami, vse postopke pa so vodile strokovne službe ministrstva. Glede višine najemnine, ki znaša 13,03 evra za kvadratni meter, je navedla podatek, da država za podobne prostore na drugih lokacijah plačuje tudi bistveno več. O očitku opozicije, da je prostore najela od podjetja, katerega lastnik je njen prijatelj, pa se je vprašala, kje je meja, "ko znanstvo postane zadržek".

Še pred tem je Kresalovo v bran vzel predsednik vlade. Očitke predlagateljev interpelacije je Pahor ocenil kot brezpredmetne, in dodal, da za ravnanje svojih podrejenih, tudi Kresalove, prevzema vso odgovornost.

Zavrnil je tudi očitke, da se je v Sloveniji ustvarila neka zaprta in politična elita, ki preko politike skrbi za svoje interese. Ni takšnega, ki bi dvignil telefon, me poklical in zahteval uslugo, ker da sem mu jo dolžan, je dejal.

Poslanci razpravo zdaj nadaljujejo s predstavitvami stališč poslanskih skupin. Za razpravo o interpelaciji imajo sicer na voljo skoraj 13 ur.

Irglova je ministrico pozvala k odstopu

Irglova je sicer uvodoma pojasnila tudi druge bistvene razloge za interpelacijo. Naštela je sum poskusa političnega vpliva v aferi Baričevič, sum zlorabe uradnega položaja, zlorabe uradnih pravic in sum zlorabe ministrstva za notranje zadeve za klientelistične namene v zvezi z najemom stavbe za Nacionalni preiskovalni urad (NPU).

Po besedah poslanke SDS obstaja tudi sum, da je bil pravni posel najema stavbe za NPU klientelistično dogovorjen, ter sum oškodovanja davkoplačevalcev in javnih financ zaradi korupcije in klientelizma pri najemu stavbe za NPU. Predlagatelji Kresalovi očitajo tudi očitno ustvarjanje neenakosti pred zakonom, sum nespoštovanja načela delitve oblasti in sum oviranja in zavlačevanja postopka parlamentarne preiskave.

Irglova je sicer opozorila tudi na povečevanje števila izbrisanih in na odškodnine, ki jih utegnejo prejeti tudi tisti, ki so z državo kalkulirali. Opozorila je, da je bila ena tovrstna odškodnina že izplačana.

Glede zadeve Baričevič je poslanka SDS med drugim opozorila na domnevno klientelistično ravnanje mreže ljudi, povezanih z notranjo ministrico in na izvajanje pritiska na generalno državno tožilko Barbaro Brezigar v preiskavi. Vnovič je spomnila tudi na to, da preiskovalni sodnik ni bil pravočasno obveščen o možnosti zlorabe psov.

Irglova se boji, da je zamegljevanje dogodkov tudi želja premiera Boruta Pahorja, saj afera Baričevič po njenih besedah meče slabo luč tudi nanj in na celotno vlado. Zgodba je po njenem pokazala, "da živimo v državi, kjer je tistim, ki imajo vpliv in dobre veze, omogočeno vse, tudi za ceno življenj".

V zvezi z najemom stavbe za NPU je Irglova med drugim izpostavila, da gre za nepotreben in škodljiv najem, kjer se vnovič kaže sum klientelizma in korupcije.

Po besedah Irglove je nevarno za državo, da "majhna stranka, ki je na zadnjih volitvah komaj prestopila parlamentarni prag, njena predsednica pa je dobila manj glasov, kot je imela izobešenih plakatov, obvladuje kar pol države", preiskuje politične tekmece, kompromitira svoje ministre in deluje za korist izključno svojega elitnega kroga ljudi, je naštela Irglova.

Zaradi vseh očitkov bi po njenem mnenju ministrica morala odstopiti sama ali pa bi jo moral razrešiti premier Borut Pahor.