Slovesnosti so se začele z vojaško parado, na kateri so sodelovali vojaki iz Alžirije, Belorusije, Bolivije, Brazilije, Kitajske, Kube, Libije in Nikaragve. Med impozantnim vojaškim mimohodom so visoko nad glavami udeležencev švigali nedavno kupljeni kitajski lovci K-8 in ruski sukhoiji-30.
Na slovesnost ni bil povabljen noben opozicijski voditelj. "Še odločneje kot prej Venezuela ne bo niti jenkijevska kolonija niti kolonija kogar koli drugega. Napočil je čas za našo resnično neodvisnost, in to 200 let po njeni razglasitvi," je z jasno protiameriško retoriko dejal predsednik Chavez.
Z gostiteljem se je strinjal predsednik majhne karibske države St. Vincent in Grenadini Ralph Gonsalves, z besedami, da so v Karibih še številne kolonije. "To moramo spremeniti," je dejal.
Pred začetkom slovesnosti se je Chavez v spremstvu visokih gostov s polaganjem venca poklonil na grobu Simona Bolivarja, borca za neodvisnost, ki je po razglasitvi neodvisnosti Venezuele pomagal izpod španske kolonialne vladavine osvoboditi številne južnoameriške nacije. Chavez obožuje Bolivarja. Potem ko je leta 1999 prevzel oblast, je državo preimenoval v Bolivarsko republiko Venezuelo.
Opozicijski politik Pablo Medina je kritiziral vladno proslavo ter dejal, da Venezuela postaja vse manj neodvisna, "ker pada pod vse večji vpliv komunistične Kube" in njenih voditeljev Raula in Fidela Castra. "Venezuela se pomika proti diktaturi in bratje Castro mu jo pomagajo ustanavljati," je dejal Medina.
