Mestna občina Ljubljana bo namreč morala Grepu plačati za objekte, ki niso bili vključeni v pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, torej vsaj za ogrevalno dvorano in pomožno nogometno igrišče. To naj bi po ocenah stalo kar nekaj milijonov evrov.

"MOL preverja cene na trgu, ki bodo osnova za pogajanja z zasebnim partnerjem. Pogajanja bodo po koncu gradnje, torej po 30. juniju," je za Žurnal24 povedala Darja Lesjak, direktorica službe za razvojne projekte in investicije MOL. Dodala je, da bodo kandidirali tudi za državna sredstva.

Na ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ), kjer so bili pred dvema tednoma o pogovorih med Lukšičem in Jankovićem skrivnostni, so pojasnili, da se MOL s projektom Stožice ni prijavila na javni razpis MŠŠ za sofinanciranje izgradnje športne infrastrukture in zato ne more črpati proračunskih ali EU-sredstev.

Bi pa lahko MŠŠ na podlagi zakona o glavnem mestu te projekte vključilo v načrt razvojnih programov tudi brez prijave na javni razpis, vendar je pogoj dogovor med predsednikom vlade in županom, so povedali na MŠŠ.

Dodali so, da za zdaj ni nobene odločitve niti o projektih, ki bi se po tem dogovoru financirali, niti o višini sofinanciranja.

SDS in SNS ponovno zahtevata izredno sejo DZ o športnem parku Stožice

Poslanski skupini SDS in SNS vnovič zahtevata sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali financiranje projekta športnega parka Stožice s strani bank v večinski državni lasti v času kreditnega krča v Sloveniji. Predsednik DZ Pavel Gantar je prvo zahtevo, ker sklepi niso sodili v pristojnost DZ, zavrnil.

Kot sta poslanski skupini zapisali v današnji zahtevi za sklic izredne seje, sedaj predlagata sklep, s katerim bi DZ pozval Banko Slovenije, naj mu v okviru ustavnih in zakonskih določil poroča, ali banke v večinski državni lasti pri projektu financiranja izgradnje športnega parka Stožice izvršujejo določila zakona o bančništvu, ki govorijo o upravljanju s tveganji.

Obenem bi vlado pozvali, naj DZ v okviru ustavnih in zakonskih določil poroča, ali gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki sodelujejo pri gradnji športnega parka Stožice, izvršujejo določila zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki govorijo o finančnem poslovanju družb in drugih pravnih oseb.

Poslanski skupini še predlagata sklep, da DZ priporoča proračunski inšpekciji, ki deluje v okviru ministrstva za finance, da v okviru svojih pristojnosti in pooblastil opravi nadzor nad izvajanjem zakona o javnih financah v primeru projekta gradnje športnega parka Stožice.

Obenem poslanski skupini želita, da DZ pozove vlado, naj v okviru svojih zakonskih možnosti in pristojnosti stori vse za izboljšanje socialnega stanja in zaščite delavcev. Če vlada meni, da so trenutne zakonske možnosti in pristojnosti nezadostne, naj ji DZ predlaga, da pripravi ustrezno zakonodajo oziroma popravke obstoječe zakonodaje.

Predlagatelji sklepa menijo, da gre pri financiranju projekta gradnje športnega parka Stožice za politično financiran projekt, ki pomeni grožnjo za stabilnost finančnega sistema v Sloveniji.

"Gradnja športnega parka Stožice ni samo največji gradbeni projekt v državi, žal je tudi največji in medijsko najbolj razvpit primer plačilne nediscipline. Zaradi neplačevanja naročnika projekta je prišlo tudi do zelo tragičnih posledic," menita poslanski skupini v obrazložitvi za sklic seje.

V projektu se po mnenju predlagateljev seje, zaradi slabe finančne konstrukcije obrača zelo malo denarja, kar najbolj občutijo podizvajalci, saj je ravno na njih padlo večinsko breme financiranja tega projekta, ker jim naročnik naročenih in izvedenih del preprosto ne plača.

SDS in SNS sta izredno sejo na to tema zahtevali že konec marca. Predsednik parlamenta Pavel Gantar je takrat zahtevo zaradi pravnega mnenja parlamentarne zakonodajno-pravne službe zavrnil, ker zadeva in sklepi, kot so bili oblikovani, ne sodijo v pristojnost DZ.