Poleg prenove Plečnikovega stadiona je v predlogu odloka načrtovana tudi gradnja stolpnice južno od stadiona v višini do 72 metrov, v kateri bo tudi hotel, in gradnja treh poslovnih objektov severno od stadiona, ob Koroški ulici. Ti objekti bodo po površini merili največ 31 krat 18,5 metra, visoki pa bodo največ 16,5 metra. Vzdolž Koroške ulice bo urejena zelenica z drevoredom. Med posameznimi objekti pa je predvidena parkovna ureditev z drevesi in grmovnicami ter tlakovanimi potmi. Pod celotnim območjem so predvidene tudi kletne etaže.

Nasprotniki poslovnih objektov so predvsem prebivalci Fondovih hiš ob Koroški ulici, ki so decembra lani na sodišču sprožili tudi postopek za določitev pripadajočega zemljišča Fondovim hišam. Kot pojasnjuje Bajželj Žvokljeva, sta bili v spremembi prostorskega akta po dve vili v paru zlepljeni skupaj, tako da se skupna površina objektov ni bistveno spremenila.

Mestna SDS v vloženem amandmaju k predlogu odloka predlaga, naj se severno od stadiona namesto poslovnih objektov načrtujejo površine, namenjene podzemni garaži in parku. Prav tako tudi svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek na tem mestu predlaga parkovno ureditev.

Iz sveta četrtne skupnosti Bežigrad so mestnemu svetu poslali predlog o umiku predloga prostorskega odloka z dnevnega reda seje oziroma poziv, naj odloka ne sprejmejo. Kot poudarjajo, se lahko v skladu z mednarodnimi konvencijami in evropskim pravnim redom o spremembi okolja odloča le v skladu z evropskimi smernicami o soodločanju prebivalcev tega okolja.

Po njihovem mnenju so kršene tudi evropske smernice za ohranitev zelenja in tradicionalnega okolja v urbanem okolju ter smernice za ohranitev kulturne dediščine. Prostorski odlok tudi ni v skladu z odlokom kulturnega ministrstva o zaščiti Plečnikove arhitekture v Ljubljani, menijo v četrtni skupnosti.

Prav tako po njihovih ocenah odlok ni v skladu z veljavnim hierarhično nadrejenim prostorskim aktom o dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane. Po tem planu je večina površine namenjena rekreacijskim površinam, kar naj bi pomenilo predvsem zelene in športne površine, toda odlok v nasprotju s tem predvideva gradnjo obsežnih poslovno-trgovskih objektov s hotelom, klinikami in stanovanji v nadzemnih in podzemnih etažah.

Na Mestni občini Ljubljana v odgovoru na poslane pripombe k dopolnjenem osnutku odloka poudarjajo, da je bila podlaga za izdelavo odloka natečajna rešitev, ki je imela soglasje kulturnega ministrstva, prav tako pa so pridobili tudi okoljsko poročilo.

Po njihovem mnenju gradnja objektov v parku ne bo ogrozila integritete spomenika, upoštevati pa je treba tudi, da je ponovna raba spomenika bistvena za njegovo ohranjanje. Za ponovno rabo so, kot poudarjajo, nujni ekonomski pogoji, torej dodaten program, ki bo investitorju omogočil prenovo in vzdrževanje spomenika.

Pretežna namenska raba obravnavanih površin je opredeljena kot parkovne, športne in rekreacijske površine, odgovarjajo na mestni občini. Tej rabi in športnim dejavnostim je namenjenih 62 odstotkov površin, ostale pa so spremljajoče dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namensko rabo. Preplet dejavnosti in s tem namenske rabe površin je treba po njihovem mnenju upoštevati tudi na ravni posameznih namenskih območij, pri čemer morajo biti posamezne funkcije v sožitju, medsebojni ekološki vplivi pa nadzorovani, so zapisali.

Gradnja objektov na tem območju je dopustna v več fazah, v prvi fazi pa je treba med drugim zgraditi vse objekte in pripadajočo ureditev prenove stadiona ter urediti prometno in komunalno infrastrukturo na Samovi, Vodovodni, Dunajski in Koroški ulici. Stadion bo prenovila za ta namen ustanovljena družba Bežigrajski športni park.

Mestni svetniki bodo v ponedeljek obravnavali tudi predlog za javno-zasebno partnerstvo pri projektu ureditve evidence nepremičnega premoženja občine, ki je že pred sejo sprožil polemike. Cilj koncesionirane dejavnosti je ureditev in ažuriranje evidence, ki bo omogočala gospodarno ravnanje z nepremičninami, so zapisali v gradivu za sejo.

V svetu Četrtne skupnosti Center se strinjajo, da se izvajanje geodetskih storitev, ki so potrebne za ureditev evidence, izvede z javnim naročilom, ne pa z obliko javno-zasebnega partnerstva. Po njihovem mnenju je na občini dovolj usposobljenih ljudi za te naloge.

Podobno meni tudi svetnik SDS Dimitrij Kovačič, ki je na novinarski konferenci ta teden dajanje denarja nekomu, ki bo za izvedbo storitve pri uslužbencih občine iskal dokumentacijo, označil kot škandal nad škandali.

Kot piše v gradivu za sejo, v občinskem proračunu za ureditev evidence ni predvidenih sredstev, zato se projekt lahko izvede izključno v obliki javno-zasebnega partnerstva. Koncesionar bo za storitev plačan potem, ko bodo ustvarili denarni tok od prodaje nepremičnega premoženja.