Leta 2001 je vsak prebivalec Slovenije pridelal 438 kilogramov komunalnih odpadkov. Potem je rast proizvodnje odpadkov začasno zastala. Zdelo se je celo, da smo soočeni s padcem proizvodnje nesnage. Leta 2003 je povprečen prebivalec države pridelal 418 kilogramov komunalnih odpadkov, leto kasneje pa še en kilogram manj. Od leta 2005 količina nastalih komunalnih odpadkov narašča. Leta 2007 jih je bilo 439 kilogramov, leto kasneje pa še za 14 kilogramov več.

Statistični urad navaja, da največ smeti nastane v savinjski regiji, in sicer 540 kilogramov na prebivalca. Korošci so, ko gre za odpadke, občutno manj produktivni. Povprečen Korošec jih pridela 375 kilogramov.

Povprečen prebivalec Slovenije letno proizvede tudi 1,5 kilograma nevarnih komunalnih odpadkov. Prav pri proizvodnji nevarnih komunalnih odpadkov opažamo najvišjo rast. Leta 2003 je povprečen prebivalec pridelal 0,3 kilograma nevarnih odpadkov, v eni petletki pa smo, ko gre za nevarne komunalne odpadke, produktivnost povečali za faktor 5. Težko bi srečali gospodarsko panogo, ki je v eni petletki produktivnost povečala za primerljivi faktor.

Med državami Evropske unije najmanj komunalnih odpadkov pridelajo na Češkem - 306 kilogramov. Največ smeti nastane na Danskem - 802 kilograma. Vendar Danci le 4 odstotke smeti odvržejo na deponije. Dobro polovico sežgejo, slabo četrtino reciklirajo, slabo petino pa predelajo s postopki kompostiranja.

Slovenija je glede na količino komunalnih odpadkov po prebivalcu pod povprečjem Evropske unije. Vendar dve tretjini odpeljemo na deponije, v sežigalnicah po podatkih Eurostata konča en odstotek smeti, 31 odstotkov pa jih - tako Eurostat - recikliramo. Le en odstotek nizozemskih in nemških smeti konča na deponijah. Nemci polovico smeti reciklirajo, tretjina pa konča v sežigalnicah. Nizozemci sežgejo dve petini smeti, eno tretjino pa reciklirajo. Bolgarija je država, v kateri vsi komunalni odpadki končajo na smetiščih. Niti odstotka ne reciklirajo, sežgejo ali kompostirajo. Ko gre za kompostiranje, je Slovenija daleč pod evropskim povprečjem. Dva odstotka odpadkov gre skozi postopke kompostiranja. Ob Bolgarih, Maltežanih, Ciprčanih in Romunih, ki sploh ne kompostirajo, gre manjši delež smeti v biološko predelavo le še v Litvi in Latviji. Največ smeti gre v biološko predelavo v sosednji Avstriji: 40 odstotkov.

Komunalni odpadki pa niso edini odpadek, ki nastane v Sloveniji. Če je leta 2008 nastalo 922.830 ton komunalnih odpadkov, je istega leta nastalo več kot 6 milijonov ton industrijskih odpadkov. Količina industrijskih odpadkov v Sloveniji narašča občutno bolj od količine komunalnih. Če je leta 2002 nastalo natanko 4,089.604 tone industrijskih odpadkov, je slovensko gospodarstvo leta 2008 pridelalo natanko 6,111.368 ton industrijskih odpadkov.

Zelo divje je vzhajala tudi količina nevarnih industrijskih odpadkov. Leta 2002 jih je bilo 66.000 ton, leta 2008 pa 150.000 ton.