Škandali glede spolnih zlorab otrok s strani katoliških duhovnikov in kasnejšim prikrivanjem teh zločinov so papežu in Cerkvi nasploh močno škodili. To se kaže tudi pred obiskom Benedikta XVI. na Malti v soboto in nedeljo, kjer se bojijo, da bi lahko prišlo celo do protestov. Eden od za Cerkev zaskrbljujočih znakov je bil tudi, da so neznanci v minulih dneh papeža na plakatih porisali s hitlerjanskimi brčicami.

Papež je sicer izrazil pripravljenost, da se na Malti sreča tudi z enajstimi malteškimi državljani, žrtvami zlorab. Kot pojasnjuje omenjena enajsterica, želijo papežu dati priložnost za opravičilo za zlorabe, radi pa bi tudi, da bi jim pomagal prebroditi travme. Ker pa papež ima v okviru nekaj več kot 24-urnega obiska precej natrpan urnik, v okviru katerega bo obiskal tudi kraj, kamor naj bi se zatekel apostol Pavel, ko je doživel brodolom, pa še ni jasno, ali se bo z žrtvami zlorab tudi dejansko srečal.

Akcijam izražanja "solidarnosti s papežem" bo sledilo veliko zborovanje v Rimu

Odzivom po izbruhu pedofilskih škandalov naj bi bilo sicer namenjeno tudi posebno zasedanje kardinalov, ki se bodo v ponedeljek po vrnitvi papeža v Vatikan sestali v konsistoriju apostolske palače. Temu pa naj bi v prihodnjih dneh sledile tudi druge akcije izražanja "solidarnosti s papežem" v zvezi s temi škandali. Vrhunec naj bi dosegle 13. maja z velikim zborovanjem v Rimu, ki ga pripravlja okoli 70 katoliških organizacij in združenj, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.

Srečanje kardinalov naj bi bilo sicer namenjeno tudi obeležitvi pete obletnice dne, ko je nemški kardinal Joseph Ratzinger postal Benedikt XVI., 265. papež Rimskokatoliške cerkve. Na konklavu je bil izvoljen 19. aprila 2005, po smrti svojega priljubljenega predhodnika Janeza Pavla II., ki je umrl 2. aprila tistega leta. Umestitveno mašo je imel 24. aprila.

Papež: osrednji problem današnje družbe je relativiziranje resnice in zavračanje moralnih vrednot

Benedikt XVI. velja za konservativnega papeža, ki se zavzema za vrnitev tradicionalnih krščanskih vrednot v evropsko družbo. Osrednji problem družbe 21. stoletja je po njegovem mnenju relativiziranje resnice in zavračanje moralnih vrednot. Prav tako se ne strinja z vse večjo sekularizacijo v razvitih državah.

Pred petimi leti je napovedoval, da bo Cerkev vodil z nekoliko tršo roko kot njegov predhodnik, zaradi česar si je prislužil tudi oceno "nazadnjaškega papeža". To za mnoge še posebej velja glede uporabe kotracepcije, ki ji ostro nasprotuje. Kondomi na primer po njegovem mnenju ne morejo rešiti problema aidsa v Afriki, rešitev vidi le v vzdržnosti. Kondomi po njegovem mnenju probleme pravzaprav le povečujejo.

Sedanjega papeža bi sicer lahko označili kot "manj ljudskega" od njegovega predhodnika. Tako precej manj potuje po svetu, upočasnil je tudi trend novih beatifikacij in razglasitev novih svetnikov. Po drugi strani pa se tudi zdi, da je za razliko od karizmatičnega Janeza Pavla II., ki je imel s 26 leti na čelu Cerkve drugi najdaljši pontifikat v zgodovini, Benedikt XVI. v "konstantni krizi"; zapleta se namreč iz ene težave v drugo, iz afere v afero, ugotavljajo poznavalci.

Kritike glede spolnih zlorab letijo tudi na papeža osebno

Eden izmed najhujših škandalov, s katerim se je moral soočiti Benedikt XVI., so spolne in druge zlorabe otrok, ki so jih zakrivili duhovniki, njihovi nadrejeni pa so jih nato pogosto skrivali. Kritike letijo tudi na Vatikan in papeža osebno, ker naj bi po eni strani za te zlorabe vedel tudi on, še ko je pod prejšnjim papežem vodil kongregacijo za doktrino vere, a ni ukrepal.

Po drugi strani pa kritike na papeža letijo tudi, ker pri odzivih na pedofilske škandale dlje od moralnih obsodb zlorab pravzaprav ni šel. Sicer je v obsodbi zlorab otrok s strani duhovnikov zahteval, da se storilce preda roki pravice, ni pa na primer zamenjal škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, ki so tovrstne zlorabe prikrivali. Tako je bilo tudi na Irskem, ko se papež ni odločil za zamenjavo kardinala Seana Bradyja.

Na negativne odzive je naletela tudi papeževa lanska odločitev o preklicu izključitve britanskega škofa Richarda Williamsona iz Cerkve. V Nemčiji se bo proti Williamsonu prav danes začelo sojenje zaradi zanikanja holokavsta. Williamson je lani v pogovoru za švedsko televizijo zatrdil, da nacisti niso izvedli genocida nad Judi, da plinskih celic ni bilo in da je bilo v času Hitlerjevega režima ubitih od 200.000 do 300.000 Judov, ne pa šest milijonov.

Raztinger se včasih tudi "nerodno izrazi"

Kritiki spominjajo tudi na številne Ratzingerjeve nerodne izjave, s katerimi je užalil muslimane, jude in kristjane drugih ločin. Papežev nagovor v Regensburgu leta 2006, ko je islam primerjal z vero nasilja, je na primer spodbudil nasilne proteste v številnih muslimanskih državah.

Po drugi strani pa v Vatikanu opozarjajo, da so imele tovrstne izjave pravzaprav pozitiven učinek, saj je to vzpodbudilo tudi dialog z muslimanskim svetom. Šlo je pravzaprav za "intelektualno provokacijo", ugotavljajo nekateri poznavalci Vatikana, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Benedikt XVI. ni "vojaški papež", kot so ga nekateri poimenovali zaradi njegovih včasih nerodnih izjav ob nepravem času na nepravem mestu, poudarjajo v Vatikanu. Dejansko je zelo "občutljive narave", dodajajo. To je na primer dokazal tudi lani ob izbruhu gospodarske krize, ko je v posebni encikliki opozoril, da je socialni mir mogoče doseči le s krščansko dobrodelnostjo, še poudarjajo vatikanologi.