Letalski promet je zaradi vulkanskega pepela, ki lahko resno poškoduje letalske motorje, hkrati pa močno ovira vidljivost, prva ustavila Norveška, kmalu pa ji je sledila Velika Britanija, poročajo tuje tiskovne agencije.

Na Otoku so kmalu tudi popolnoma zaprli zračni prostor. Sprva so ga zaprli do 19. ure danes po srednjeevropskem času, nato pa so sporočili, da bo zaprt vsaj do 7. ure po srednjeevropskem času v petek. Svoj zračni prostor je danes zaprla tudi Irska.

Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je zaradi zapore belgijskega zračnega prostora odpovedal današnji polet v in iz Bruslja. Zaradi vulkanskega pepela, ki ga bruha islandski ognjenik Eyjafjallajokull, je Adria pred tem že odpovedala polet v in iz Londona. Let iz Maribora v Bruselj je bil predviden ob 18.20, vrnitev letala iz belgijske prestolnice pa ob 22.25.

Zračni prostor je na severu države zaprla tudi Finska, zaprt pa bo ostal vsaj do petka do 14. ure po srednjeevropskem času. Finska sicer za zdaj pušča odprto letališče v Helsinkih. Ves zračni prostor je zaprla še Švedska, letališča pa so zaprta tudi na Danskem.

Letalski promet v Evropi bi lahko bil moten dva dni

Letalski promet v Evropi bi lahko bil zaradi oblaka vulkanskega pepela z Islandije moten dva dni, je danes sporočila agencija za nadzor zračnega prometa Eurocontrol. Ob tem je tiskovna predstavnica agencije Kyla Evens poudarila, da bo to odvisno od tega, kako se bo ta oblak razvijal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je dejala, bi po ocenah agencije lahko bilo v Evropi do polnoči prizadetih med 4000 in 5000 poletov, medtem ko običajno na dan beležijo 28.000 poletov.

V zadnjih dvajsetih letih so različna letala osemdesetkrat zašla v oblak vulkanskega prahu, zaradi česar bi dve letali Boeing 747 z okoli 500 ljudmi na krovu skoraj strmoglavili. 20 letal je bilo poškodovanih, povzročena škoda pa je znašala več sto milijonov dolarjev.

Vneti vsi štirje motorji letala

O nevarnosti, ki jo vulkanski izbruhi prinašajo letalskemu potniškemu prometu se je v časnikih prvič pisalo leta 1982, ko se je letalo britanske letalske družbe British Airways na 11.000 metrih višine znašlo v oblaku pepela, ki ga je tedaj izbruhnil indonezijski vulkan Galunggang. Pri tem so se vneli vsi štirje motorji letala, ki je s prestrašenimi potniki začelo hitro izgubljati višino, dokler niso piloti na višini 4100 metrov ponovno zagnali motorjev.

Najnevarnejše območje sicer predstavlja Tihi ocean, kjer se nahaja tako imenovani "ognjeni krog" najbolj nevarnih vulkanov. Največji izbruh vulkana v zadnjih desetletjih so zabeležili na Filipinih, kjer je vulkan Pinatubo leta 1991 izbruhnil oblak pepela, ki je v treh dneh prepotoval več kot 8000 kilometrov do obale vzhodne Afrike. Oblak je poškodoval več kot 20 letal, od katerih je večina letela več kot tisoč kilometrov daleč od vulkana.

V različnih državah se sicer nahaja devet centrov, ki nadzirajo lokacijo in gibanje oblakov vulkanskega pepela in predstavnikom letalskih oblasti svetujejo.

Po besedah meteorologa na Agenciji Republike Slovenije za okolje Andreja Velkavrha pride pri vulkanskem izbruhu v zrak veliko trdih delcev in vulkanskega prahu različnih velikosti. Najmanjši delci se dvignejo visoko v ozračje, tudi do stratosfere, težji pa se ne dvignejo tako visoko in tudi prej izpadejo. Delci, ki pridejo v najvišje sloje ozračja lahko tam ostanejo tudi leto in več časa, preden padejo na tla.

Zračni prostor zapirata Belgija in Nizozemska

Zračni prostor s popoldnevom zapirata tudi Belgija in Nizozemska, in sicer vse dokler se ne bo oblak vulkanskega pepela umaknil. Kako dolgo bo to trajalo, pa zaradi nepredvidljivega pomladanskega vremena ni mogoče napovedati.

Letalski promet je močno oviran tudi v Franciji in Nemčiji. Letališča na Islandiji medtem ostajajo odprta, saj veter pepel nosi stran od otoka. Največje nemško letališče v Frankfurtu bo za zdaj služilo kot nadomestno letališče za londonski Heathrow. Za zdaj sicer še ni znano, koliko letal bodo preusmerili v Frankfurt.

Na glavnih londonskih letališčih so danes še pred zaprtjem zračnega prostora odpovedali okoli 300 letov, zaradi česar je na Heathrowu in Gatwicku okoli 260.000 potnikov ostalo brez prevoza. Odpovedi letov v Evropi so sicer prizadele potnike po vsem svetu, tudi v Tokiu, Hongkongu in Dubaju. Lete v Evropo so odpovedali tudi na vzhodu ZDA.

Številni potniki namesto na letala na vlake

Številni potniki v Evropi so se zaradi kaosa v letalskem prometu obrnili na vlak, ki vozi pod Rokavskim prelivom. Kot so nemški tiskovni agenciji dpa povedali pri družbi Eurostar v Bruslju, je prodaja vozovnic za vlak pod Rokavskim prelivom danes strmo porasla. V Bruslju so potnike celo prosili, naj ne prihajajo na postajo, če nimajo veljavne vozovnice, ker nimajo sicer nobenih možnosti, da bi se vkrcali na vlak.

Zaradi ustavitve letalskega prometa se je v zagati znašla norveška kraljica Margareta, ki je na praznovanje 70. rojstnega dne v petek povabila številne visoke goste iz tujine. Ruski premier Vladimir Putin pa je moral zaradi oblaka pepela odpovedati obisk pokrajine Murmansk, ki leži ob meji z Norveško in Finsko.

Pepel iz vulkana na ledeniku Eyjafjallajokul sega med osem in deset kilometrov v zrak in ga s tal ni mogoče videti, lahko pa bi močno poškodoval motorje letal. Meteorologi so po poročanju dpa mnenja, da bi se lahko pepel v zraku porazgubil šele v nekaj dneh.

Oblak naj bi se širil tudi jutri

Islandski geofizik Magnus Tumi Gudmundsson pa je opozoril, da bi lahko vulkan pepel bruhal še dolgo časa. Kot je pojasnil, dolžina tovrstnih izbruhov zelo niha - to lahko traja le nekaj dni ali pa celo več kot leto. Glede na intenzivnost Eyjafjallajokula pa je po mnenju Gudmundssona pričakovati, da bo stvar trajala dolgo časa.

Po mnenju strokovnjaka s Svetovne meteorološke organizacije v Ženevi Scyllo Sillaya se bo oblak pepela z Islandije verjetno po Evropi širil danes in še v petek zjutraj. Kot je dejal, je prav v petek zjutraj nad Evropo pričakovati veliko količino pepela. Ob tem je sicer dodal, da se prebivalcem celinske Evrope ni treba bati za zdravje. Pepel pa predstavlja zdravstveno tveganje za ljudi, ki živijo blizu njegovega izvora.

Na jugu Islandije so morali sicer v sredo zaradi nevarnosti izbruha vulkana Eyjafjallajokull, na katerem je nastala 500-metrska razpoka, evakuirati okoli 800 ljudi. Na območju so zaznali več potresov, hitro taljenje ledu na ledeniku pa je povzročilo poplave.

Zaradi prvega izbruha omenjenega vulkana po letu 1823 so že prejšnji mesec za nekaj časa evakuirali okoli 600 ljudi. Gre za ledeniški vulkan, ki leži na precej redko poseljenem območju okoli 125 kilometrov vzhodno od Reykjavika.