Država je obsegala je južnoslovanska območja Avstro-ogrske: Slovenijo brez Prekmurja, Hrvaško brez Medžimurja, Istro in Dalmacijo ter Bosno in Hercegovino. Narodni svet - Vijeće v Zagrebu, ki mu je predsedoval  Anton Korošec je na predlog slovenskega Narodnega sveta imenoval Narodno vlado, ki je bila na območju Slovenije pravno najvišja oblast in nosilka slovenske državnosti. Narodno vlado, ki je imela dvanajst ministrstev, oziroma upravnih oddelkov, je vodil njen predsednik Josip vitez Pogačnik. Nova država ni bila formalno pravno priznana in je imela nerešene probleme svojih meja. Prek stare avstro-ogrske meje je ozemlje pričela zasedati italijanska vojska. Že po mesecu dni se je Država SHS združila s Kraljevinama Srbijo in Črno goro v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasnejšo Kraljevino Jugoslavijo, ki je bilo geografsko in strukturno povsem drugačna državna skupnost. Kratka doba njenega trajanja in težave, ki jih je imela, prav nič ne zmanjšajo njenega pomena za razvoj slovenske državnosti, kulture in življenjske moči.

Muzeološko sodobno oblikovana razstava z zbranim bogatim muzejskim gradivom se ne omejuje le na kronološki pregled političnega življenja v obravnavanem obdobju, ampak skuša predstaviti vso bogastvo in večplastnost življenja na kulturnem, gospodarskem in socialnem področju. Na razstavi so predstavljena izbrana vsebinska poglavja in osebe, ki so usodno zaznamovale obdobje: boj za meje z generalom Rudolfom Maistrom in Franjo Malgajem, ustanovitev ljubljanske univerze s prvim rektorjem Josipom Plemljem, državotvorne zgodbe o politiki z Josipom Pogačnikom, Ivanom Hribarjem in Antonom Korošcem, utrinki o umetnikih Mihi Malešu, Francetu Kralju, Stanetu Cudermanu in umetnicah Heleni Vurnik, Dani Pajnič in Eldi Piščanec.

Na razstavi je v oblikovalskem in vsebinskem smislu namenjena posebna pozornost vrhuncem slovenske arhitekture obravnavanega obdobja, ki jih lahko prepoznamo v delih Jožefa Plečnika, Ivana Vurnika in Vladimirja Šubica. Razstava ne pozablja na znanstvenike in vizionarje kot je bil Herman Potočnik Noordung s svojo knjigo o problemih vožnje po vesolju. Obiskovalci si lahko ogledajo izbor filmskih posnetkov iz tridesetih let, ki je nastal v sodelovanju z Arhivom republike Slovenije. Posebna vitrina je namenjena slovenskima telovadnima in kulturnima društvoma Sokol in Orel ter vrhunskim dosežkom slovenskega športa s telovadcem Leonom Štukljem na čelu. Razstava spregovori tudi o življenju primorskih Slovencev, ki jih je rapalska meja ločila od matične domovine. V dveh sobah je predstavljeno bogato družabno življenje s promenadami v večjih mestih in bogatim kulturnim utripom.

Parlamentarno življenje Kraljevine SHS so prekinili streli v beograjskem parlament in pričakovanja, da bo država pomenila rešitev slovenskih narodnih želja, so ostajala neizpolnjena. Leta 1939 verjetno ni bilo potrebno biti prerok, da si v napetostih, ki so pretresale Evropo prepoznal grozeče svarilo. V nekaterih državah je že potekala vojna in šibke demokracije so ostajale brez odgovora avtoritarnim državam, ki so želele prevladati na svetovnem zemljevidu.

6. aprila 1941 z napadom na Kraljevino Jugoslavijo so se uresničile temne slutnje pesnika Boža Voduška. Le redko ima poezija takšno neposredno moč kot so jo imeli verzi pesniške zbirke, ki je pod naslovom Odčarani svet izšla leta 1939. Njegova poezija o »Velikem polomu, ki je napel svoja jadra« »o potokih krvi«, uničevalni tehniki in »krikih« zaključuje razstavno pripoved o življenju v letih 1918 -1941 in obiskovalca pospremi v naslednji razstavni prostor v katerem je predstavljeno obdobje druge svetovne vojne.

Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, na Celovški cesti 23 v Ljubljani (zraven hale Tivoli).