Na Gradišnikov dan na Koroškem, kot so petkov dan poimenovali organizatorji, vabijo Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne, sorodniki Janeza Gradišnika, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Celjska Mohorjeva družba in Krajevna skupnost Strojanska Reka.

Spominsko ploščo bodo ob 15. uri odkrili na kmetiji Meležnik na Stražišču nad Ravnami, kjer se je Gradišnik rodil. Slavnostni govornik na slovesnosti bo član Društva slovenskih književnih prevajalcev Štefan Vevar.

Odkritju spominske plošče bo ob 18. uri sledila predstavitev dokumentarne monografije Janez Gradišnik: 1917-2009 v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah. Monografijo, ki sta jo izdali Celjska Mohorjeva družba in društvo Mohorjeva družba, bosta predstavila urednik Franc Pibernik in Štefan Vevar.

Janez Gradišnik je diplomiral leta 1940 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času druge svetovne vojne je bil dve leti v nemškem ujetništvu in v pregnanstvu v hrvaškem Bjelovarju, spomladi 1945 se je znašel v ustaškem zaporu v Zagrebu. Po osvoboditvi je bil do leta 1948 tajnik na ministrstvu za Slovenijo v Beogradu, potem pa do leta 1952 urednik pri Državni založbi v Ljubljani. Od tedaj je živel kot svobodni književnik.

Janez Gradišnik je literarno pot začel kot sodelavec medvojne krščanske revije Dejanje. Svetovno nazorsko je bil blizu krščanskim socialistom in Edvardu Kocbeku, v pisanju pa še najbližje psihološkemu realizmu. Leta 1949 je izdal zbirko novel Pot iz noči, sledile so v naslednjih desetletjih Ura spomina, Plamenica in druge. V njih kot psihološki realist obravnava moralno-etična vprašanja medvojnega obdobja. Pisal je tudi za mladino.

Bil je glavni urednik revije Prostor in čas in vseskozi tudi strog razpravljavec o jezikovnih vprašanjih. Gradišnik sodi med najpomembnejše posredovalce tujih jezikovnih kultur in književnosti v slovenski jezik. Sestavil je Slovensko-nemški in Nemško-slovenski slovar in prevedel številna dela iz nemškega, angleškega, francoskega, ruskega, srbskega in hrvaškega jezika.

Med najboljše sodijo prav njegovi prevodi Joycevega Uliksesa, Mannove Čarobne gore, Musilovega Moža brez posebnosti, romana Bulgakova Mojster in Margareta, prevodi Kafke, Hesseja, Galsworthyja in drugih, že leta 1950 tudi Hemingwayjevega romana Komu zvoni.

Janez Gradišnik je leta 1987 prejel Sovretovo nagrado za življenjsko delo, leta 1969 nagrado Prešernovega sklada in leta 2008 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Bil je tako prvi prevajalec, ki si je prislužil najvišje državno priznanje. Umrl je 5. marca lani.