Strokovnjaki ugotavljajo, da lahko omejevanje dostopa do interneta - vse od masivnih zidov velike Kitajske pa do javnih šol v Veliki Britaniji - prinese nenadejane posledice javnega upora, nizko produktivnost delavcev in študente, ki niso pripravljeni na ogrožanje njihovih pravic.

Šole

Univerze v Veliki Britaniji so v nekaterih predavalnicah prepovedale uporabo interneta. Posledično so se študentje zatekli k svojim prenosnim telefonom in mrzlično lovili signal. Kasneje so sključeni nad  mobilnimi telefoni brskali po družbenih omrežjih kot je Facebook. Univerze, ki so se odločile za prepoved dostopa do interneta, so beležile nižji vpis in obisk predavanj.

Podjetja

Poročilo navaja, da približno 54 odstotkov družb po vsem svetu svojim delavcem prepoveduje brskanje po internetu. Strokovnjaki opozarjajo, da omenjeni ukrep prinaša nižjo produktivnost delavcev. Jeremy Buron, direktor Serena Software, pravi: "Zakaj ne bi delavcev spodbujali k preusmerjanju njihovih družbenih impulzov v pametne in varne načine, ki lahko potencialno povečajo poslovanje vašega podjetja? Prepoved ni dovolj, ljudje bodo vedno našli načine za zabavo med delom.“

Vlada

Biti diktator je bilo v preteklosti mnogo lažje. Neposlušnih novinarjev je bilo malo in posledično so bili zlahka prepoznavni. Urednike se lahko prestraši ali podkupi, časopise pa fizično ovira pri distribuciji. Politični sistem, ki danes želi nadzorovati pretok informacij, mora prevzeti strategijo Severne Koreje in se izolirati od sveta. Sledita revščina in omejen dostop do inovacij.

Državi kot sta Kitajska in Iran imata uvedeno podobno stopnjo avtoritativnosti kot prej omenjena država, njuno gospodarstvo je relativno odprto, kljub temu pa imata resne težave s prepovedjo družbenih medijev. Priljubljena socialna omrežja so na Kitajskem prepovedana, kljub temu pa po navedbah poročila 92 odstotkov Kitajcev uporablja socialna omrežja, kar pomeni, da uporabniki nezakonito vstopajo preko požarnega zidu, ki ga je uvedla vlada. Poleg tega pa se vlada sooča tudi z zadrego ob nedavnem zapletu z Googleom.

Iran je imel edinstvene težave. Kot odgovor na lanskoletne predsedniške volitve, ki so na predsedniško mesto znova zavihtele Mahmouda Ahmadinedžada, so v državi izbruhnili protesti. Tamkajšnji novinarji so prek Twitterja in YouTubea objavljali novice, ki so zaradi izoliranosti države pomenili edini vir informacij.

Venezuela je nov primer težav povezanih z javnimi mediji in že kmalu bomo lahko videli, kako bo to vplivalo na že sedaj negotovo podporo Hugu Chavezu. Sodeč po Iranu in Kitajski, situacija ne bo lahka.

Organizacije, ki se odločijo za omejevanje pravice do interneta, morajo uporabljati "železna sredstva“, ljudstvo namreč vedno poskuša najti način za nespoštovanje pravil, ki so že na prvi pogled nesmiselna. Saj veste, prepovedan sadež je vedno slajši!