Tako sta po naših informacijah zaslišanje pred strokovno komisijo, ki ocenjuje primernost zunanjih kandidatov, za katere je novi zakon o zunanjih zadevah ponovno odprl vrata, že uspešno prestala Franc But, ki naj bi postal veleposlanik v Beogradu, in Rado Genorio, ki odhaja za slovenskega stalnega predstavnika pri EU v Bruslju. Kar nekaj pomislekov v diplomatskih krogih pa že sproža načrtovana kandidatura za veleposlaniško mesto pri Svetem sedežu, kamor naj bi Slovenija prvič poslala žensko (kandidatka je Maja Marija Lovrenčič Svetek). Medtem ko nekateri to potezo tudi v luči rušenja tabujev in vzpostavljanja enakopravnosti pozdravljajo, drugi ocenjujejo, da gre za veleposlaniško mesto, ki ga opredeljujejo tradicionalni odnosi in da torej "prijetni eksperimenti enakopravnosti niso v skladu z interesi, ki so za Slovenijo v povezavi s to državo pomembni".

Predsednik kluba nekdanjih diplomatov Peter Toš je zadovoljen, da so tokrat na MZZ iskali dobrega diplomata, ki pa ni predvsem predstavnik RKC na Slovenskem, ampak bo zastopal interese slovenske države. Je pa po njegovem prepričanju prav, da ima predstavnik, ki ga bodo izbrali, ustrezen odnos do vloge in pomena Vatikana. "To, da naj bi tja odšla ženska, me prav nič ne moti; ženske so enakopravne in enako usposobljene opravljati ta poklic v kateri koli državi v interesu slovenske države," poudarja Toš. Prebijati neke tabuje je po njegovem mnenju dobro in koristno, še posebno v današnjem obdobju, ko se razkrivajo mnogi problemi in se na nov način postavljajo vrednostna izhodišča za njihovo reševanje.

Dolgoletni veleposlanik in nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl je prepričan, da je izbira Lovrenčič-Svetkove dobra poteza, saj gre za zelo profesionalno, zanesljivo veleposlanico, ki izpolnjuje tudi pogoje glede analitskega dela. Po Vajglovem mnenju naj torej na veleposlaniškem mestu v Vatikanu ne bi imela nobenih formalnih težav, vse ostale težave pa je mogoče premagati s profesionalnostjo. Bo pa morda ta gesta - tako sedanji evropski poslanec - prispevala, da bodo v Vatikanu začeli drugače razmišljati o ženski in njeni vlogi. Da odločitev, da gre v Vatikan ženska, kaže določeno naprednost in željo po rušenju tabujev, se sicer strinja tudi predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose Jožef Kunič. A hkrati poudarja, da ne ve, če je to najbolj primerna gesta in če je to polje, na katerem je treba rušiti tabuje.

Sam na veleposlaniško mesto pri Svetem sedežu ne bi pošiljal ženske, saj po njegovem prepričanju ni treba, da je Slovenija tista država, ki začne med prvimi rušiti tabuje. "Zdi se mi pomembno, da ima diplomat dostop do vseh informacij, spreminjati tradicijo pa je velikokrat povezano s težavami," pravi Kunič. Dodaja, da bi bilo po njegovem prepričanju treba v Vatikan poslati zelo izkušenega diplomata z daljšo tradicijo, starejšega gospoda, ki govori več jezikov, mora pa delati predvsem za Slovenijo. "Doslej smo imeli tudi takšne, ki so bili bolj na vatikanski strani kot na slovenski," spominja Kunič.

Spremenjeni zakon o zunanjih zadevah ponovno odpira vrata za zunanje (pogodbene) vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev (teh po zakonu ne sme biti več kot deset odstotkov vseh vodij DKP). Prva dva zunanja kandidata sta Franc But, ki je sedaj veleposlanik v Pragi, in Rado Genorio, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Po naših informacijah je Genorio člane komisije bolj prepričal (med njimi je bilo slišati oceno, da gre za "starosto slovenskih evropskih odnosov"), ob Butovi predstavitvi pa se je postavilo tudi vprašanje, ali ne bi bilo primerneje, da bi bil na veleposlaniško mesto v Beogradu imenovan profesionalni diplomat.

Sicer pa bo vlada po naših informacijah v kratkem za veleposlanico v Parizu imenovala nekdanjo veleposlanico v Kanadi, trenutno pa direktorico urada za komuniciranje, Veroniko Stabej. Na veleposlaništvo v Braziliji, ki ga bo Slovenija predvidoma odprla poleti, pa naj bi odšla profesionalna diplomatka Milena Šmit.