Člani odborov DZ za okolje in prostor, za gospodarstvo ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so na dnevnem redu skupne seje imeli le eno točko, naslovili so jo Sonaravno gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom, problematika obdelave in predelave lesa v Sloveniji ter povečanje uporabe lesa v gradbeništvu in drugih dejavnostih.
Na seji je spregovorila vrsta predstavnikov pristojnih ministrstev, vladnih služb, združenj in ustanov ter tudi podjetij in občin. Kot je pojasnila predsednica okoljskega odbora Breda Pečan (SD), bodo na podlagi prejetih pripomb pripravili predloge sklepov, ki jih bodo nato omenjeni trije odbori obravnavali na eni od prihodnjih sej, ločeno ali skupaj.
Tako rekoč vsi udeleženci seje s člani odborov vred so se strinjali, da je les v luči boja proti podnebnim spremembam ter svoje trenutne premajhne izkoriščenosti izrednega pomena za okoljsko in gospodarsko prihodnost Slovenije, še posebej sedaj, ko se država poskuša čim bolj uspešno izviti iz gospodarske krize in ustvarjati nova delovna mesta.
Ob tem se je pojavila vrsta predlogov, kako izkoristiti te priložnosti. Vodja Slovenske gozdno-lesne tehnološke platforme Franc Pohleven je poudaril, da je potrebno les izkoristiti najprej za izdelavo kakovostnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, nato kot gradbeni material, tudi za postopno vse bolj priljubljene lesene hiše, in šele nato kot kurjavo.
Po njegovih besedah bi bilo potrebno ustanoviti tudi lokalne centre za predelavo lesa, spodbuditi izgradnjo lesenih javnih objektov, čim bolj osveščati ljudi o prednostih lesa, podpreti dobro delo gozdarjev ter povečati sečnjo. Poleg tega bi bilo potrebno nujno ustanoviti nacionalni inštitut za lesarstvo, na ravni vlade pa poseben direktorat ali agencijo za lesarstvo.
Direktor inštituta za celulozo in papir Bogomil Breznik je njegov predlog dopolnil s tem, da bi takšen direktorat moral pokrivati celoten sektor, ki se tako ali drugače ukvarja z lesom. V papirništvu sicer pogrešajo tudi primerne izobraževalne programe, tako kot v lesni in pohištveni industriji pa jih ovira tudi visoka obdavčitev dela v Sloveniji.
Janez Pucelj iz podjetja Riko Hiše je razkril, da so podjetja v zavedanju, da je skrajni čas za ukrepanje, sama pripravila predlog pravilnika, s katerim bi podprli domačo proizvodnjo, ki bi temeljila na domačih virih - v tem primeru lesu - ter tehnologijah in znanju.
Josip Tartara iz podjetja Lip Bohinj je poudaril tudi potrebo po razvoju slovenskih žag. Opozarja namreč, da je Slovenija zaostala na tem področju. Poleg tega opozarja na to, da nekatera podjetja s koncesijo lahko kupujejo les iz državnih gozdov po bistveno nižji ceni kot ga druga podjetja lahko na trgu.
Zelo konkreten ukrep, ki lahko pripomore k večji izkoriščenosti lesa in razvoju lesnopredelovalne industrije v Sloveniji, pa je predstavila državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Darja Radić. Ministrstvo namreč pripravlja razpis za gospodarska središča, v okviru katerega bi lahko ob primerni pripravi uspel do sredstev priti tudi kakšen lesarski konzorcij. V predhodnem pozivu za predložitev predlogov so interes pokazali trije konzorciji podjetij s tega področja.
Upanje, da bodo tudi lesarji uspeli na tem razpisu, je izrazil med drugim direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije Igor Milavec. Zaveda se namreč, kolikšnega pomena bi bilo za povezanost in razvojni preboj te panoge posebno sektorsko središče, ki ga sam po vzoru iz tujine imenuje Proles.
