Spremembe ureditve delovnih razmerij so vedno v središču pozornosti, saj reforme na trgu dela, bodisi spremembe pri odpravninah in odpovednih rokih bodisi pri nadomestilih za brezposelnost in minimalnih plačah pritegnejo zelo različne skupine ljudi. Tovrstne spremembe so predmet usklajevanja s socialnimi partnerji in pogosto je končni rezultat precej drugačen od začetnega predloga. Zato ni redka situacija, ko se predlogi reform skozi usklajevanje precej razvodenijo. V sklopu trenutnih reform na trgu dela je zelo pomembna napovedana celovita ureditev malega dela – čeprav je največ diskusij povezanih z ureditvijo študentskega dela, pa gre v resnici za veliko širše spremembe, ki jih je treba ocenjevati kot del celovite politike zaposlovanja, je z iztočnicami moderiral okroglo mizo izr. prof. dr. Janez Šušteršič s Fakultete za management Koper.

Zoran Kotolenko, vodja sektorja za programe zaposlovanja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je poudaril, da pripravljajo celovit sklop sprememb na delovno pravnem področju. Gre za spremembe obstoječega Zakona o delovnih razmerjih ter sprejem dveh novih zakonov, in sicer Zakona o urejanju trga dela in Zakona o malem delu. Želijo si socialnega dialoga, preko vzvodov kot je na primer ustanovitev sklada za odpravnine. Izpostavil je veliko netočnih informacij v medijih glede študentskega dela. Slednji je zelo problematičen, obsega od 2 do 4 % trga dela in predstavlja nelojalno konkurenco. Na letni ravni obsega 340 milijonov evrov in tako se nabere kar 40 milijonov evrov koncesijskih dajatev, od tega je namenjeno 15 milijonov evrov za financiranje študentskih organizacij, 15 milijonov evrov za financiranje posrednikov študentskega dela (študentskih servisov) in samo 10 milijonov evrov za štipendije, ta ureditev pa je v teh kriznih časih povsem nesprejemljiva.

Direktorica kadrovskega sektorja Hotelov Bernardin, d. d., Diana Milivojević je priznala, da so pričakovanja delodajalcev visoka in da se bodo posledično zaradi sprememb delovne zakonodaje spreminjale tudi podjetniške in posamezne pogodbe na ravni podjetij. Delo upokojencev v sklopu malega dela jim je spodbudna novica, ukinitev študentskega dela pa jim bo po pričakovanjih okrnila fleksibilnost.

Robert Drobnič, nekdanji generalni direktor Direktorata za trg dela in zaposlovanje na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je opozoril, da bo 21. stoletje še posebej drugačno od prejšnjega stoletja, ker bo potrebno še več fleksibilnosti in konkurenčnosti na globalnem nivoju in če ne bo zaupanja med socialnimi partnerji, potem bodo tudi uspehi izostali.

Mag. Dušan Krajnik, pomočnik generalnega sekretarja za gospodarski sistem in politiko na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, je mnenja, da bi bilo potrebno z ukrepi še počakati in si za vzeti čas za konkreten socialni dialog in vzpostaviti širšo strokovno diskusijo. Pomembna so osnovna izhodišča in manevrski čas, da predloge pojasnimo državljanom, ne pa da odločitve sprejemamo tudi za »ceno ulice«.

Doc. dr. Valentina Franca s Fakultete za management Koper Univerze na Primorskem meni, da bi moral biti celoten pogovor in razvoj naravnan k oblikovanju socialnega partnerstva, za kar pa je treba najprej temeljito razumeti in ustrezno oblikovati socialni dialog. Ta po njenem mnenju ne pomeni izsiljevanja in protestnega zapuščanja, ker osnovni predlog bodisi delavske bodisi delodajalske strani ni bil upoštevan, temveč obveščanje in razumevanje položaja vseh deležnikov.

Okrogla miza se je zaključila z burno diskusijo navzočih, katerih vprašanja so bila namenjena predvsem predstavniku Vlade RS Zoranu Kotolenku, ki je ob koncu strnil, da je velika odgovornost na managementu in ustreznem prestrukturiranju podjetij, naloga ministrstva pa je, da bo poskušalo ponuditi različne instrumente, s katerimi bodo lahko podjetja boljše ravnala z zaposlenimi.