O tem, kako se ogniti večjim zapletom, ki jih povzroča ta skupina bolezni, kako jo zajeziti, kako se zdravi in kje poiskati pomoč smo povprašali neutrudno borko in predsednico Slovenskega združenja za boj proti raku Europa Donna, Prim. Mojco Senčar, dr.med. »Drži, da je rak dojk najpogostejši rak pri ženskah, vendar lahko zbolijo tudi moški, a 100 x redkeje. To ni samo ena bolezen, ampak je ime za skupino bolezni, ki se med seboj razlikujejo po poteku, načinu zdravljenja in dolžini preživetja.«

Kako pogosto na leto rak prizadene Slovenke in koliko so stare bolnice?
Rak dojk je bolezen, ki še vedno narašča. Danes prizadene v Sloveniji okrog 1100 žensk letno. Najpogosteje zbolevajo ženske po 50. letu starosti, vendar zbolevajo žal tudi mlajše. Tako je med tistimi, ki zbolijo, okrog 6% starih pod 40 let.

Kako je z genetiko? Vpliva na pojav bolezni?
Približno 5% rakov dojk je dednih in so posledica mutacije genov BRCA1 ali BRCA2. Da gre za dednega raka, moramo pomisliti, če zboli v ožji družini več žensk n.pr. mati, hči, sestra, babica in to v mlajših letih. Te ženske, ki so nosilke BRCA1 ali BRCA2 gena, zbolevajo tudi pogosteje za rakom jajčnikov. Za rakom dojk pa lahko zbolijo tudi moški člani družine. Poznamo pa tudi družine, v katerih člani nekoliko pogosteje zbolevajo za rakom dojk. Vzroka pa v celoti ne poznamo.

Kateri so dejavniki tveganja?
Zagotovo je najpomembnejši faktor tveganja ženski spol, saj je to najpogostejši rak pri ženskah. Drugi pomembni dejavniki tveganja so staranje, ekonomska razvitost države, zgodnja menarha, pozna mena, rojevanje prvega otroka po 30. letu, ali odločitev za življenje brez otrok, nezdrav življenjski slog s slabim prehranjevanjem, telesno neaktivnostjo, pretiranim pitjem alkohola, dolgotrajno nadomestno hormonsko zdravljenje itd.

Kako je z ozdravljivostjo?
Čeprav je rak dojk bolezen, ki narašča, moramo hkrati povedati, da je rak dojk vedno bolj ozdravljiv, če je odkrit zgodaj.

Preventiva je ključnega pomena. Kako poteka v Sloveniji?
Ker vemo, da je rak dojk najpogostejši rak pri ženskah in vsako leto več žensk zboleva, bi se morale s tem seznaniti že mlada dekleta in začeti s pravilnim rednim mesečnim samopregledovanjem dojk v poznih najstniških letih. Tako bi dobro spoznale svoje dojke in bi kaj hitro zaznale vsako spremembo, o kateri naj bi potem strokovnjaki odločili, ali je nevarna ali ne. Ženske bi morale po 50. letu priključiti k rednemu mesečnemu samopregledovanju še na vsaki dve leti presejalno mamografijo, čeprav niso zaznale nobene spremembe. Tako bi lahko odkrili tiste majhne, netipne spremembe, ki pa so lahko že začetki raka in bi postale tipne šele čez 1, 2 5 ali 10 let. To je priporočilo za normalno ogrožene ženske. Bolj ogrožene ženske naj pričnejo s presejalno mamografijo bolj zgodaj. Kdaj in v kakšnih časovnih razmikih, naj odloči strokovnjak.
Presejalna mamografija pri ženskah pod 40. letom starosti za zgodnje odkrivanje raka dojk ni primerna zaradi gostote in nepreglednosti dojk. Z dobro organizirano presejalno mamografijo (v Sloveniji program DORA) za ženske med 50 in 69 letom starosti, na 2 leti in pri udeležbi žensk nad 75% in dobrem zdravljenju, bi se umrljivost za rakom dojk lahko znižala za 30%. To se je pokazalo v razvitih državah z dolgoletnimi organiziranimi presejalnimi programi in v katerih se z rakom dojk ukvarjajo posebej usposobljene institucije in dodatno izobraženi strokovnjaki. Pri nas je na žalost še vedno premalo osveščenosti in znanja o raku dojk. Še vedno pride skoraj 50% žensk z lokalno napredovalo ali metastatsko boleznijo. Še vedno preveč institucij, ki niso za to usposobljene, zdravi raka dojk. Pa tudi program DORA je še vedno omejen le na ljubljansko občino.

Kako poteka zdravljenje?
Raka dojk zdravimo z vsemi tremi načini onkološkega zdravljenja: kirurškim, z obsevanjem in sistemskim zdravljenjem.

Kako gledate v društvu na alternativne metode zdravljenja?
Namesto alternativnega zdravljenja rajši govorim o komplementarnem. Vsaki bolnici svetujem, da se ob zdravljenju uradne medicine, posluži vsega, za kar misli, da ji bo pomagalo premagati bolezen, naj bo to joga, meditacija, spremenjena prehrana …. Vsak človek je namreč nekaj edinstvenega. Na bolezen in zdravljenje reagira na svoj način. In ob klasični medicini si mora najti svojo pot, da si pozdravi tudi dušo, ki je hudo ranjena in jo je najteže pozdraviti.

Kakšni so trendi na področju zdravljenja?
Danes znanost vedno bolj išče, kako bi za vsako bolnico našli najbolj primeren način zdravljenja.  Vendar že danes vsaki bolnici posebej prikrojijo zdravljenje glede na lastnosti njenega tumorja, na njeno starost, hormonsko in splošno stanje.

So nove metode in zdravila v Sloveniji ravno tako dostopna kot drugje po Evropi?
Prepričana sem, da je zdravljenje raka dojk v institucijah v Sloveniji, ki so za to usposobljene, prav tako dobro, kot drugod v razviti Evropi.

Kaj pa rehabilitacija? Kaj je pri njej najpomembnejše?
Rehabilitacija je pomemben del zdravljenja in od nje je mnogokrat odvisno, kako bo ponovno zaživela ženska po bolezni v družini, družbi in na delovnem mestu. Vse premalokrat se zavedamo, kako globoko poseže rak dojk ne samo v žensko telo, ampak tudi zelo prizadene njeno dušo. Pa ne samo to: bolezen globoko prizadene tudi družino, prijatelje. Bolnica in njeni svojci bi  morali dobiti pomoč že takoj, ko se mora do sedaj zdrava ženska soočiti z rakom dojk.
Tega se strokovna javnost premalo zaveda. Že res, da veliko del opravimo tukaj združenja civilne družbe. Vendar je to premalo. Svoj del mora opraviti tudi stroka. Poleg psihosocialne podpore pa je pomembno že od vsega začetka zdravljenja, da je ženska seznanjena, kako mora razgibavati roko, predvsem na operirani strani, na kaj mora biti pozorna. Navodila so odvisna od tega, ali so ženski odstranili dojko v celoti, ali so ji odstranili le del. Ali so ji odstranili vse bezgavke ali le varovalno bezgavko. Ženska mora tudi vedeti, kako lahko obremenjuje roko po operaciji.

Se pošlje vse bolnice v zdravilišča?
Večina bolnic nadaljuje zdravljenje v zdravilišču. Mnoge zatrjujejo, da si v zdravilišču naberejo tudi novih moči po šoku, ki so ga doživele ob bolezni. Premalokrat pomislimo, da ženska izgubo dojke zelo težko prenese in potrebuje veliko energije, da si zgradi novo samopodobo in lestvico vrednot, ki se mnogokrat ob bolezni porušita.

Imajo dovolj časa za povratek nazaj na delo?
Kdaj so se bolnice zmožne vrniti nazaj na delo? Odgovor ni enoznačen. Ene prej, druge kasneje, ene nikoli več. Vrnitev na delo je odvisna od različnih dejavnikov. Zagotovo je pomembno,  ali so bolnici bolezen odkrili zgodaj, ali je bilo potrebno zelo agresivno dopolnilno zdravljenje in kako ga je bolnica prenesla. Ali opravlja svoje delo z veseljem, ali je njeno delovno okolje uvidevno in prijazno. Mnoge bolnice se pritožujejo, da so komisije, ki odločajo o njihovem bolniškem staležu, premalo človeške in ne upoštevajo dovolj priporočil njihovih onkologov o njihovi zmanjšani delovni sposobnosti, ki je lahko posledica bolezni in zdravljenja.

Še vedno veljajo toga pravila ZZZS-ja, da mora biti bolnica doma v postelji ali so postali pri interpretaciji bolj moderni in sodobni in dopuščajo stik z naravo, meditacijo…skratka vsem kar dobro za dušo?
Na žalost se še vedno najdejo birokratski posamezniki, ki omejujejo gibanje med bolniškim staležem bolnikom z rakom, tudi bolnicam z rakom dojk.  Namesto, da bi jim priporočili gibanje v naravi, jih zapirajo med štiri stene, kar lahko vodi tudi v depresijo.

Kako gledate na društvu na rekonstrukcijo dojk?
Vsako bolnico, ki se obrne na nas, poučimo, da ima pravico do rekonstrukcije. Europa Donna je tudi izdala brošuro »Rekonstrukcija po raku dojk«, ki so jo spisali plastični  in rekonstrukcijski kirurgi. Brošuro lahko dobijo bolnice brezplačno in se poučijo o različnih metodah, prednostih, pa tudi težavah rekonstrukcije. Prav tako imamo posebno telefonsko številko, na kateri se lahko bolnice pogovarjajo z bolnico, ki ima opravljeno rekonstrukcijo.

Kako pomagate pri premagovanju strahu, sramu in frustracij, ki spremljajo izgubo dojk?
Europa Donna ima stalno odprta dva svetovalna telefona, po katerih se pogovarjamo s posamezniki v stiski, prav tako lahko pridejo na osebni pogovor v prostore združenja. In prav vesela sem, da vedno več žensk prihaja na pogovore skupaj s svojim partnerjem. Prav  tako pomagamo pri težavah žensk med samim zdravljenjem in po njem, pomagamo pri vzpostavljanju nove samopodobe bolnic, ki jo je bolezen porušila. Nimamo pa skupine za pomoč bolnicam z rakom dojk, saj ima Društvo onkoloških bolnikov dobro organiziranih 18 odličnih skupin po vsej Sloveniji. In mnogo članic Europe Donne je tudi članic Društva onkoloških bolnikov, s katerim dobro sodelujemo.
Poleg svetovanja za naše člane skrbimo tudi drugače. Vemo, kako pomembno je večanje vedenja o bolezni, o njenem zgodnjem odkrivanju, o zdravem načinu življenja, o pravicah bolnikov, zato vsaj enkrat letno priredimo seminar, kjer spregovorijo strokovnjaki na poljuden način in kjer jim udeleženci lahko zastavljajo vprašanja. Poleg tega organiziramo tečaje joge, učenje slikanja, jezikovne tečaje, izlete doma in v tujini. Organiziramo že tradicionalne »teke za upanje«.

Se kakovost življenja bolnic po bolezni spremeni?
Ne boste verjeli, ampak mnogo bolnic po bolezni živi bolj kakovostno. Bolezen jemlje kot nekakšno opozorilo, da je v življenju treba nekaj spremeniti. Zavedajo se naše minljivosti, zato poskušajo vsak trenutek čim lepše preživeti. Poskušajo biti čim bolj pozitivne in ne dovolijo,  da bi jim negativna čustva krojila življenje.

Delate tudi na področju komunikacije med zdravniki in bolnicami in dojemanju celovitosti bolnikov? .
Vsi vemo, kako je za vsakega človeka, kaj šele za bolnika, pomemben način komunikacije že med nami samimi, kaj šele med bolnikom in zdravnikom. Človeku se v trenutku, ko zve, da je zbolel za rakom, poruši svet. Tako je ranjen in občutljiv, da potrebuje poseben način pogovora. Sama sem zdravnica in tega, kakšne so stiske bolnika, kako jih spoznati in mu pomagati, med študijem skoraj nisem slišala. Danes je verjetno že bolje. Pa se še vedno veliko bolnikov pritožuje nad načinom komunikacije z zdravstvenim osebjem. Mnogi tožijo, da imajo zanje premalo časa in da ne spoznajo in ne razumejo njihovih težav. Tako se težko vzpostavi tisto zaupno razmerje, ki bolnika sprosti in mu pomaga pri premagovanju bolezni.

Kako na Europi Donna še pomagate svojim članica?
Ob koncu naj še posebej poudarim, da izdajamo naše Novice, ki jih prilagamo reviji Naša žena. Naši člani jih dobijo brezplačno. V njih pišejo strokovnjaki na vsem razumljiv način o različnih rakih, novostih pri zdravljenju, o zdravem načinu življenja. Oglašajo pa se tudi bolniki, ki so raka premagali in so o tem pripravljeni spregovoriti širši javnosti. V njih pišemo tudi o našem sodelovanju s strokovno javnostjo in zdravstveno politiko.