Program je dve šolski leti potekal v štirih ameriških mestih, v njem je sodelovalo 38.419 učencev na 261 osnovnih šolah, osredotočen pa je bil na učence rasnih manjšin iz revnejših družin. Minuli teden objavljeno poročilo je pokazalo, da otroci, ki so jim ponudili denar za udeležbo na preizkusih znanja in za doseganje boljših ocen, niso pokazali statistično dokazljivega napredka.

Po drugi strani so napredek pokazali učenci, ki so jih nagrajevali za prebiranje knjig, lepše vedenje, redno udeležbo pri pouku in podobno.

Učencem so skupno razdelili 6,3 milijona dolarjev, ki so jih za raziskavo večinoma prispevali zasebni donatorji. V New Yorku so četrtošolcem denimo plačevali po pet dolarjev za udeležbo na preizkusih znanja iz matematike in angleščine, nato pa še denar za dobre ocene, tako da so lahko v šolskem letu zaslužili največ 250 dolarjev na leto (povprečno so jih zaslužili 140).

Kljub navdušenju številnih otrok, staršev in ravnateljev nad programom izsledki kažejo, da se ocene niso popravile. Razlog je po mnenju avtorjev študije v tem, da otroci svojega navdušenja ne znajo spremeniti v bolj kakovostno učenje in da niso znali najti načinov, kako naj svoj proces učenja izboljšajo. Prav tako se med omenjenimi učenci ni izboljšalo vedenje, zmanjšalo se ni niti število izostankov od pouka.

Na drugi strani so najboljše rezultate dosegali drugošolci v Dallasu, ki so jim plačali po dva dolarja za vsako prebrano knjigo. Posledično so imeli zaradi tega boljše ocene pri slovnici, branju in razumevanju vsebin. Prav tako so napredek v rezultatih opazili v Chicagu, kjer so učence denarno nagrajevali za lepo vedenje, navzočnost v šoli in druge dejavnosti, ki niso neposredno povezane z učenjem.

Fryer, ki je imel težavno otroštvo in se je spogledoval s kriminalom, nato pa s trdim delom prišel do doktorata, je zapisal, da plačevanje otrokom ni nikakršen čarobni recept. Po njegovem je lahko le del širšega šolskega koncepta za dviganje uspešnosti med otroki iz rasnih manjšin.

Raziskava je povzročila tako navdušenje kot kritike strokovnjakov in tudi staršev, Fryerju pa so celo grozili s smrtjo.