Masaker je bil za časa komunističnega režima označen kot neke vrste državna skrivnost, ki so jo sovjetski zgodovinarji kasneje v javnosti predstavili kot zločin, za katerega so odgovorni nacisti. Stalin je poboj odredil zaradi strahu, da bi poljski oficirji in intelektualci po vrnitvi v domovino sprožili upor proti sovjetski okupacijski oblasti.
Po političnih spremembah v Sovjetski zvezi in Rusiji sta predsednika Mihail Gorbačov in Boris Jelcin priznala odgovornost Stalinovih likvidatorjev, vendar ni nobenemu od njiju padlo na pamet, da bi Poljake povabila na spominsko slovesnost na kraju tragedije. To je prvi storil šele ruski premier Vladimir Putin. Minuli teden sta s poljskim kolegom Donaldom Tuskom na kraju zločina položila venec, kar so mnogi označili za začetek novih odnosov med državama. Ruski premier je takrat dejal, da se je Stalin s pobojem v Katinskem gozdu po njegovem mnenju želel predvsem maščevati za smrt 32.000 sovjetskih vojakov, ki so leta 1920 v poljskih taboriščih kot vojni ujetniki umrli zaradi lakote in bolezni. "Moje mnenje je, da je bil Stalin tedaj kot poveljnik umrlih vojakov osebno prizadet, zato se je leta 1940 odločil za maščevanje, kar je izvedel s poboji v Katinskem gozdu," je menil Putin.
Le nekaj dni kasneje bi morali cvetje položiti najvišji poljski predstavniki s predsednikom Kaczynskim na čelu, ki so družinam pobitih želeli prinesti žaro z zemljo iz Katinskega gozda, predsednik pa bi nato zasadil spominsko drevo.
Po Putinovi gesti in sobotni tragediji se bo preiskava krivde za ta masaker najverjetneje le premaknila z mrtve točke, saj poljskih državljanov opravičilo politikov ni zadovoljilo. Kot pogoj za spravo namreč zahtevajo pravno in zgodovinsko obsodbo naročnikov in izvršiteljev masakra, čeprav najverjetneje nikogar izmed njih ni več med živimi.
