"Ti si prava 'keš p****', 90-odstotna pocestnica," se je glasil odgovor kviza 'Kakšna miška si?', ki ga je na Facebooku rešila Maja Mala Princeska. "To pa je napaka! Jaz sem 100-odstotna cipa," je sama komentirala rešitev kviza. Petim njenim prijateljem je bil odgovor všeč, dodatnih osem pa je z odobravanjem komentiralo njen status – 'in res si', 'zavidam ti, moj rezultat je bil pridna punčka', 'super si', 'frajerji norijo za teboj' ...

Po podatkih, ki jih je Maja naložila na svoj Facebook profil, je stara 20 let, a je pred dnevi naložila nove fotografije z zabave za svoj 12. rojstni dan. Na profilu ima objavljenih 412 fotografij, na več kot stotih je v kopalkah, v izrazito izzivalnih pozah, naličena ter z ustnicami oblikovanimi v poljub. V življenju, piše, išče "zvezo z bogatim in sposobnim moškim", želi biti seksi in izzivalna, videz pa je zanjo najpomembnejši za uspešno življenje.

Osnovnošolka na dieti

V resničnem življenju je Maja odlična učenka šestega razreda ene od hrvaških osnovnih šol in ni v nikakršnem pogledu problematičen otrok. Dolge svetle lase ji krasijo diskretni prameni, ko gre v šolo, si ustnice namaže s sijočo šminko, na trepalnice pa si nadene maskaro. Nosi tudi mini krila, mamo prosi za čevlje s petko, konec tedna pa se lahko "malo bolj močno" naliči. Pazi kaj in koliko je, bila je že tudi na dieti. Sicer pa se po videzu prav nič ne razlikuje od svojih vrstnic – to je namreč postal običajen videz današnjih 12-letnic.

Spolni stereotipi: deklice so lepe in izzivalne, fantje močni

Še pred 15 leti bi bil njen videz nesprejemljiv, saj bi ga smatrali za seksualiziranega, pretiranega in neprimernega za njeno predpubertetno dobo, vsekakor pa ne za običajnega. Najverjetneje bi jo učiteljica poslala na stranišče, da bi si ličila umila z obraza. Danes pa je to nekaj popolnoma običajnega. Priče smo posledici "seksualizacije družbe“ - seksualnost je tako postala vrednota, ki prodaja vse, odpira vrata in zagotavlja uspešno in lagodno življenje – ki se je sicer začela v 70 letih, dandanes pa dosegla vrh.

"Današnji otroci in najstniki so vsakodnevno soočeni s splošno seksualizacijo. Mnogo govora je o posledicah novih tehnologij, zlasti pornografije, nasilnih iger in pa filmov, ne oziramo pa se na dejstvo, da je celotna popularna kultura seksualizirana,“ je pojasnil hrvaški profesor sociologije prof. Aleksandar Štulhofer.

Nova vseobsežna erotizacija družbe je ustvarila tudi nove spolne stereotipe, skorajda karikaturne modele ženstvenosti in moškosti, ki temeljijo izključno na spolnih atributih, podobnim tistim pred feminizmom in emancipacijo žensk: deklice morajo biti lepe in izzivalne, dečki močni in bogati. Določeno število otrok je pripravljeno storiti mnogo, da bi se vsaj približalo temu idealu. Štulhofer meni, da se je družba v tem stanju našla zaradi pomanjkanja spolne izobrazbe v šolah, krivdo pa pripisuje tudi družinam, ki doma z otroki ne govorijo o spolnosti, dodaten faktor je tudi pomanjkanje časa staršev. Otroci se tako o seksu največ "naučijo“ od vrstnikov, iz revij ter s spleta.

Idealizirano podobo lepote (ki sploh ne obstaja) deklice dobijo s televizije, revij, fotografij...

Popularna kultura – revije, časopisi, televizija, oglaševalska industrija, splet, računalniške igre – v zadnjih desetletjih agresivno izobražuje dekleta, da naj bodo že v zgodnjih letih seksi, lepe in izzivalne, dečke pa, naj bodo močni in agresivni. Pri tem jih vodijo idealizirane in računalniško predelane fotografije v revijah, oziroma ideali lepote, ki pa sploh ne obstaja.

Industrija skuša iz otrok ustvariti odrasle osebe in pri tem še zaslužiti – obstajajo namreč celotne linije kozmetike za predšolske otroke, lutke, ki so videti kot porno dive, kolekcije otroških oblačil, ki so veliko bolj seksi kot večina oblačil za odrasle, za osemletnico pa lahko celo kupite 'push-up' nedrček.

Popularna kultura je v zadnjih 25 letih lepoto in privlačnost postavila na prvo mesto pomembnosti. V tem kontekstu je to izključno fizična kategorija, fizično pa pri tem pomeni izključno seksapilno. Prvič pa se to nanaša še na otroke. Tako imamo 12-letnice, ki želijo biti seksi, da bi bile v družbi sprejete, in pa globoko komercializirano družbo, ki v tem ne vidi nič spornega,“ pravi Štulhofer.

Priča smo pornofikaciji družbe

Seksualizacijo mladih je raziskovala tudi priznana britanska psihologinja dr. Linda Papadopoulos, pravi pa, da smo priča vseobsežni 'pornofikaciji' družbe – meja med družinskimi in erotičnimi mediji je postala vse bolj zabrisana, oblačila so vedno bolj podobna tistim iz filmov za odrasle, vse bolj dostopna je tudi estetska kirurgija, ideal, ki je bil do nedavnega še 'mlada in lepa', pa se je spremenil v 'mlada, lepa, seksi in vitka'. To pa vendarle ni na voljo samo odraslim, vsaj ne v času novodobne tehnologije. "Poveličevanje mladosti in seksapilnosti je doseglo vrhunec, vsi skušamo doseči neko uniformiranost, brezčasnost, in to na način, da čas ustavimo nekje okoli 20 leta starosti. Smešno je, da to počenjajo tako deklice kot njihove mame. Smešno je, da mama in hči delujeta kot sestri, to pa je tudi izredno nevarno za deklice, ki se preprosto ne morejo soočati z izzivi, ki jih s seboj prinese odrasel videz,“ pravi razvojna psihologinja dr. Gordana Kuterovac Jagodić.

Obravnavanje otroka kot spolnega objekta

Menjava teh vlog, opozarja Papadopoulosova, je pripeljala do fenomena, v sklopu katerega je, prvič v novi dobi, obravnavanje otroka kot spolnega objekta sprejemljivo. Strokovnjaki pa težko napovedujejo posledice za otroke, ki danes živijo v takšni družbi. "Ne vem, ali bodo posledice dolgoročne, to je odvisno od tega, koliko prostora v življenju posameznega otroka zavzema tista druga stran – kako aktivni so starši pri prikazovanju resničnega življenja, kakšne vrednote (če sploh) imajo ti otroci, kako kritično so jih sploh naučili razmišljati starši. Najpomembnejše vprašanje ni, ali bodo otroci zaradi vsakodnevnega obkrožanja s spolnostjo prej začeli s spolnimi odnosi, temveč kako ga bodo sprejeli – bo v njem sploh dovolj prostora za čustva ali pa bo le sredstvo za doseganje priljubljenosti in komplimentov kot 's teboj je tako kot v porno filmu',“ pravi Štulhofer.

Kultura molka

"V družinah še vedno, in to vsaj do pubertete, vlada kultura molka o spolnosti, čeprav je seks prisoten vedno in povsod. Staršem je neprijetno, ne vedo, kaj bi rekli, izogibajo se takšnim pogovorom, zaradi česar prihaja do neverjetno izkrivljenih pojmovanj spolnosti in vrednotenja le-te. Pri tem pa šola brez spolne vzgoje tudi ni v največjo pomoč,“ pravi psihologinja.