Ekonomsko socialni svet (ESS) bi moral danes obravnavati predloga zakonov o delovnih razmerjih in o malem delu, vendar so jih za zahtevo sindikatov umaknili z dnevnega reda.

"Dobra novica je, da smo se dogovorili, da se bomo pogovarjali naprej. V tem času bodo delovne skupine intenzivno delale. ESS bo čez 14 dni ugotovil, kje so pri teh zakonih stališča poenotena," je po seji ESS povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.

Dodal je, da bo morala vlada "od tu naprej sama vleči poteze" in da bo to pomenilo manjšo zakasnitev pri sprejemanju zakonov. "Vendar če to vodi k usklajenim stališčem, je tudi to pomemben dosežek," pravi minister. Poudarja, da je pomembno, da socialni dialog ne zamre in da ga pospešijo, da bi lahko lovili roke, ki si jih je postavila vlada.

Ali bi lahko prišlo do dogovora, minister ni želel ugibati, ker ne izključuje nobene možnosti. "Mislim, da se da najti rešitve, ki bodo sprejemljive za obe strani," je dejal. Vlada bo nosila odgovornosti, bolje pa je, še pravi, "če se napetosti zmanjšajo oz. da ne gremo v konfliktne situacije tam, kjer ni treba".

Glede napovedi sindikatov o referendumih in splošni stavki je Svetlik pred sejo ESS dejal, da ne prispevajo k socialnemu dialogu.

Delodajalci so z nadaljevanjem dialoga zadovoljni. "Zadovoljni smo s tem, da smo se uspeli dogovoriti, da bomo opravili razgovor o tem majhnem paketu zakonov, ki je za nas kljub vsemu zelo pomemben," je dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.

Pravi, da vedno znova naletijo na enake težave, ker niso v začetku uskladili novega socialnega sporazuma, v katerem bi se načelno dogovorili, o katerih spremembah in na kakšen način se bodo usklajevali. "Pri vsaki spremembi naletimo na odpor, zato so usklajevanja težja," je dejal in izrazil prepričanje, da lahko v 14 dneh dosežejo "za marsikatero vprašanje ustreznejšo rešitev". Poudarja, da kriza ni nič manjša in da se je treba nanjo namesto s čakanjem odzvati z ukrepanjem.

Edini danes konstruktiven predlog je bil, da se čez 14 dni ponovno sestanemo, pravi predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj. "Do konsenza je mogoče priti le tako, da bodo vse tri strani ugotovile, kje so možne stične točke," meni. Prepričan je, da je dogovor bistveno bolj kot od sindikatov odvisen od vlade in delodajalcev.

Rebolj se sicer zavzema za to, da bi se stroški odpuščanja znižali tako, da bi del odpravnin do vzpostavitve sklada za odpravnine krila država.

Prvi mož Pergama opozarja na nezadovoljstvo ljudi. "Če se ne bomo zmenili, bodo ljudje reagirali. Tudi proti sindikatom, predvsem pa proti ukrepom," je prepričan.

Predlog novele zakona o delovnih razmerjih skrajšuje odpovedne roke in znižuje odpravnine, predlog zakona o urejanju trga dela viša nadomestila za brezposelnost za prve tri mesece in širi krog upravičencev, predlog zakona o malem delu pa spreminja sedanjo ureditev študentskega dela in uvaja institut malega dela, ki bi bilo časovno in po zaslužku omejeno, od njega bi se plačevali prispevki, opravljali pa bi ga lahko poleg študentov tudi brezposelni in upokojenci.