Predlog sprememb je resorsko usklajen, sledi javna razprava, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil minister Gjerkeš. Dodal je, da v času do potrditve sprememb programi ne bodo stali, ampak tekli dalje, vzporedno pa bodo potekale priprave na spremembe.

Po pojasnilih namestnika direktorja službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Petra Wostnerja bo vlada uradni predlog sprememb potrdila predvidoma do konca maja, sledilo bo uradno usklajevanje z Evropsko komisijo. Potrditev s strani komisije Wostner pričakuje še pred poletjem, v roku treh mesecev.

Operativni programi evropske kohezijske politike so bili po ministrovih pojasnilih zasnovani v obdobju visoke gospodarske rasti, ki mu je sledila finančna in gospodarska kriza. "Ta se je odrazila v izrazitem padcu gospodarske dejavnosti, investicij, zmanjšalo se je število razvojnih projektov, hkrati pa se je povečalo število projektov, ki brez javnih spodbud ne bi mogli biti izvedeni," je poudaril Gjerkeš.

Na področju zaposlovanja je kriza še posebej "pokazala zobe", v Sloveniji je izginilo več kot 40.000 delovnih mest, število brezposelnih glede na obdobje pred začetkom krize pa se je povečalo za 63 odstotkov, je izpostavil.

Vse to je vlado po njegovih navedbah pripeljalo do tega, da se je odločila za spremembo operativnih programov, ki jih je zasnovala z vodilom Od zidov k inovativnosti, delovnim mestom in trajnosti. Bistveno večji poudarek bo na financiranju razvojnih projektov, ki neposredno prispevajo k inovativnosti, krepitvi družbe znanja in posledično ustvarjajo delovna mesta.

Po predlogu se bodo povečala sredstva za inovativnost in tehnološki razvoj (s sedanjih 277 na 551 milijona evrov), za spodbujanje podjetništva na regionalni ravni (za 87 milijonov evrov, za pospeševanja razvoja novih zaposlitvenih možnosti (za 29 milijonov evrov), za povečanje učinkovitosti delovanja javne uprave (za 10 milijonov evrov), za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod in oskrbo s pitno vodo (za 17 milijonov evrov) in za izgradnjo kolesarskih poti (za 3,3 milijona evrov). Za izgradnjo urgentnih centrov bodo namenili 35 milijonov evrov.

"Naša ocena je, da je treba v danih razmerah narediti vse, da bo gospodarstvo prišlo do novih poslov in to na dolgi rok," je izpostavil Wostner. Dodal je, da se sredstva predvsem zmanjšujejo na segmentu prometne, gospodarske in kulturne infrastrukture (za 336 milijonov evrov), povečujejo pa se sredstva za inovativnost in delovna mesta (nekaj čez 300 milijonov evrov) ter za okolje in trajnostni transport (20 milijonov evrov).