Po njegovih besedah je v slovenskem prostoru kljub postopni uveljavitvi človekovih pravic še vedno prisotno veliko nestrpnosti in sovražnosti do pripadnikov romske skupnosti, ki temeljita na globoko zakoreninjenih predsodkih, romska skupnost pa se pri prilagajanju hitri sodobni družbi in pri uveljavljanju lastne vloge v slovenski družbi sooča z največ težavami.
Odrinjeni na družbeno obrobje
Pri vključevanju v družbo in pri zagotavljanju gmotnih virov za dostojno, človeka vredno življenje se Romi soočajo z mnogo izzivi, je nadaljeval. Odrinjeni na družbeno obrobje, večinoma nizko izobraženi, nezaposleni in močno odvisni od socialne pomoči so pogoste tarče diskriminacije, nestrpnosti in protiromskega rasizma, je ocenil.
Kljub temu, da ima bivanje Romov na slovenskih tleh več kot petstoletno tradicijo in da so Romi od osamosvojitve dalje ustavno priznana manjšinska skupnost, pa v Sloveniji ljudje romsko skupnost in njeno kulturo slabo poznajo, ugotavlja Gantar.
Posledica tega nepoznavanja so še vedno močno prisotne negativne predstave, s pretežno negativnim poročanjem pa jih utrjujejo tudi mediji, ki romske vrednote in kulturo pogosto predstavljajo kot nezdružljive s kulturo večinskega prebivalstva, je opozoril.
Medsebojne razlike bogatijo
Ključen korak v smeri strpne in pravične družbe je po Gantarjevem sprejemanje drugačnosti, ki od vseh terja okrepitev strpnosti do različnih in njihovo priznavanje. Da bi Romom omogočili najti enakopraven položaj in prostor, pa sta potrebna temeljit miselni premik in spoznanje, da medsebojne razlike bogatijo, da so zaželene in da je smiselno takšno vključevanje, ki ohranja vse posebnosti in razlike pripadnikov manjšine ter da je spodbujanje medkulturnega učenja enako pomembno kot boj proti predsodkom, je povedal.
V nadaljevanju se je dotaknil tudi pravne varnosti Romov. Ker je zakonu o romski skupnosti, ki predstavlja pomemben normativni okvir, manjkala konkretna in učinkovita izpeljava, so ga pred kratkim, sicer s precejšno zamudo, nadgradili s sprejetjem nacionalnega program za Rome za obdobje 2010-2015, je dejal.
Po Gantarjevi sodbi gre za premišljen dokument, ki celovito posega na vsa področja, ki terjajo izboljšanje položaja in konkretizacijo uresničevanja pravic Romov, izhaja pa iz večletnih izkušenj in prizadevanj za ureditev romske problematike ter predstavlja dobro podlago za uspešno uresničevanje določenih ukrepov.
Glavni cilji programa so izboljšanje bivalnih razmer, izobrazbene strukture in zdravstvenega varstva Romov, urejanje romskih naselij, povečanje zaposlenosti, ohranjanje in razvijanje romske identitete, kamor sodijo kulturna, informativna in založniška dejavnost, skrb za romski jezik ter dvig ozaveščenosti večinskega prebivalstva o slovenski romski skupnosti, je naštel.
Nacionalni program je lahko temelj za izboljšanje položaja slovenskih Romov, vendar pa je za občuten napredek romske skupnosti in njeno uspešno vključevanje v družbo potrebna dejavna udeležba vlade, lokalnih skupnosti, civilne družbe in tudi Romov samih, saj brez izobražene, osveščene in organizirane romske skupnosti pri urejanju njihovega položaja ni mogoče pričakovati občutnih rezultatov, je Gantar povzel.
