Na vrhu seznama je bil podpis dogovora o ustanovitvi rusko-venezuelske razvojne banke, ki naj bi financirala venezuelsko-rusko podjetje za raziskovanje potencialnih nahajališč nafte in zemeljskega plina v z nafto bogati venezuelski provinci Orinoco na vzhodu države. Podjetje, ki bo v 60-odstotni lasti Venezuele in 40-odstotni lasti konzorcija ruskih podjetij, naj bi dnevno načrpalo do 450.000 sodčkov nafte.
Po Chavezovih besedah bo Rusija Venezueli pomagala pri gradnji jedrske elektrarne za "čase po nafti", pomoč Moskve pa pričakujejo tudi na področju vesoljske industrije. Poleg tega sta Chavez in Putin podpisala tudi vrsto dogovorov o sodelovanju na področju kmetijstva, transporta in preprečevanja naravnih nesreč.
Po navedbah predstavnikov Caracasa naj bi s temi sporazumi začeli "novo fazo v sodelovanja med državama, ki ne bo več omejeno na energetsko in vojaško področje, ampak bo vključevalo tudi sodelovanje na socialnem, kulturnem in zdravstvenem področju".
Venezuela še ima na voljo 2,2 milijardi dolarjev ruske pomoči
Istočasno s Putinovim prihodom je rusko tovorno letalo v Venezuelo pripeljalo štiri ruske helikopterje Mi-17. Putin je ob tem poudaril, da ima Venezuela še vedno na voljo celoten znesek 2,2 milijard dolarjev pomoči, ki jo je Moskva pred časom namenila Venezueli za nakupe orožja in ki so povzročile zaskrbljenost ZDA.
Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Philip Crowley je ob tokratnem obisku Putina v Venezueli izjavil, da imata državi sicer pravico do medsebojnega sodelovanja, izrazil pa je pomisleke glede venezuelskih prioritet.
Putinu in Chavezu se je v petek pridružil tudi bolivijski predsednik Evo Morales, nič pa ni bilo rečeno o sto milijonov dolarjev pomoči, za katero je Morales prosil Rusijo in ki naj bi bila namenjena nakupu helikopterjev in druge vojaške opreme za boj proti tihotapljenju mamil.
