Zunanji dolg Jugoslavije in njenih naslednic se sicer pomembno razlikujeta - jugoslovanski dolg je bil v celoti državni, medtem ko so v zunanji dolg držav naslednic vključeni tudi vsi sektorji, je besede predstavnice Svetovne banke Sanje Madžarević-Šujster povzela Slobodna Dalmacija.
"Rekorderka" v zunanjem dolgu je po poročanju Slobodne Dalmacije Hrvaška. Njen zunanji dolg znaša 44 milijard evrov, od česar na državo odpade okoli 12 odstotkov oz. 5,2 milijarde evrov. Polovico dolga so ustvarila podjetja, nebančne finančne institucije in obrtniki, približno 23 odstotkov pa banke, piše časnik.
Slobodna Dalmacija se je podrobneje dotaknila tudi razmer v Sloveniji. Časnik je navedel, da je Slovenija konec leta 2009 ustvarila 39 milijard evrov zunanjega dolga, pri čemer naj bi na državo odpadlo 34 odstotkov oz. 13,3 milijarde evrov dolga. Časnik ob tem opozarja, da se je zunanji dolg lani podvojil in da bi se ob nadaljevanju takšne rasti v Sloveniji utegnil ponoviti grški sindrom.
